ARTICLE AD

V zgodnjem jutru 23. aprila 1944 so iz koronejskega zapora v Trstu odpeljali 51 političnih zapornikov in jih pripeljali v palačo Rittmeyer v Ulici Ghega, kjer je takrat bil sedež okupatorjevega Deutsches Soldatenheim - Dom nemškega vojaka. Zaradi nasilja, ki so ga prestali med neskončnimi zasliševanji, so bili nekateri zaporniki vidno izmučeni. Z zavezanimi rokami so jih nemški vojaki privedli do notranjega stopnišča in jih tam obesili. Ko je na stopnišču zmanjkalo prostora, so jih začeli obešati vsepovsod: na vratne okvire, na omare, nekaj trupel so nato premaknili na okenske police, da bi kot svarilo obvisela na pročelju stavbe.
»Trst pred tem še nikoli ni bil priča takšnemu barbarskemu dejanju. Brutalno maščevanje izpred 81 let je neizbrisno zaznamovalo spomin krajevne in širše skupnosti,« je bilo slišati na včerajšnji spominski svečanosti v Ulici Ghega 12, kjer danes domuje tržaški konservatorij Giuseppe Tartini. Grozljiv zgodovinski dogodek, v katerem so izgubili življenje italijanski, slovenski in hrvaški antifašisti, je podrobneje opisal zgodovinar in docent na tržaški univerzi Patrick Karlsen. Pokol je sledil antifašističnemu atentatu v palači Rittmeyer, v katerem je izgubilo življenje pet nemških vojakov, je povedal.
Poklon obešencem z glasbo
Komemoracije in polaganja vencev pred vhodom v palačo Rittmayer so se udeležili profesorji in študenti na tržaškem konservatoriju, njegova predsednica Daniela Dado ter direktor glasbene izobraževalne institucije, ki se vsako leto pokloni 51 talcem s spominsko svečanostjo, Sandro Torlontano. »Na slovenske in italijanske žrtve barbarskega pokola ne smemo nikdar pozabiti, spomin nanje naj bo poziv k razvoju kulture sožitja in to predvsem za mlajše generacije,« je dejal.