Slovenija vzpostavlja enoten sistem za upravljanje mestnih dreves in parkov

4 hours ago 25
ARTICLE AD

Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je v zadnjih dveh letih pospešilo aktivnosti za sistemsko ureditev javnih zelenih površin in ravnanja z drevesi v mestih in naseljih. Po navedbah ministrstva gre za enega ključnih izzivov prostorskega razvoja, saj naravne površine v urbanem okolju niso več le estetska pridobitev, temveč nujna infrastruktura za blaženje podnebnih sprememb in kakovost bivanja.

„Narava v mestu ni razkošje, temveč nujnost,“ so poudarili na ministrstvu ob predstavitvi novega programa aktivnosti.

V letu 2024 je ministrstvo začelo sistematično obravnavati upravljanje javnih površin, s poudarkom na zelenih območjih, kjer so se v preteklosti pojavljale številne pomanjkljivosti in različne prakse. Po besedah predstavnikov MNVP so bile med njimi tudi „številne slabe prakse, zlasti pri sajenju, obrezovanju in vzdrževanju dreves“.

V okviru prizadevanj za poenotenje pristopov je ministrstvo naročilo pripravo strokovnih podlag za krepitev upravljanja zelenih površin in mestnih dreves. Projekt je izvedel Ljubljanski urbanistični zavod (LUZ) s podizvajalci Inštitutom za politike prostora (IPOP) in Pravnim centrom za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC). Dokument, ki je bil zaključen v letu 2025, vsebuje pregled stanja, ključne izzive ter priporočila za izboljšanje pravnega in organizacijskega okvira.

„Potrebna so enotna pravila, standardi, normativi in evidence, ki bodo omogočili usklajeno delovanje na državni in lokalni ravni,“ so pojasnili na ministrstvu.

Usposabljanja in konferenca o moči narave v mesti

Med ključnimi dogodki v letu 2024 je bila mednarodna konferenca „Moč narave v mestih – ozelenjevanje mest za prilagajanje na podnebne spremembe“, ki jo je ministrstvo organiziralo skupaj z IPOP-om in Skupnostjo občin Slovenije. Ob dogodku je izšla tudi publikacija Moč narave za odporna naselja in skupnosti.

Govorniki so izpostavili pomen naravnih rešitev pri načrtovanju mestnih prostorov in poudarili koncept t. i. formule 3/30/300. Ta predvideva, da ima vsak prebivalec vsaj tri drevesa v vidnem polju, da je 30 odstotkov površine soseske pokrite s krošnjami dreves ter da naj bo do najbližje zelene površine največ 300 metrov.

Poleg tega so bila maja 2025 izvedena dva strokovna usposabljanja – eno za prostorske načrtovalce in drugo za vzdrževalce javnih površin. „Izobraževanje in ozaveščanje javnosti sta ključni sestavini učinkovitega sistema upravljanja zelenih površin,“ je dejal minister za naravne vire in prostor.

Novi sektor in prihodnji sistemski program

Z namenom krepitve institucionalnih kapacitet je ministrstvo 1. julija 2025 ustanovilo nov Sektor za stavbna zemljišča in javne površine znotraj Direktorata za prostor in graditev. Ta bo skrbel za zemljiške ukrepe ter za upravljanje zelenih in grajenih javnih površin.

„Zavedamo se, da so drevesa v mestih ključna infrastruktura za prilagajanje na podnebne spremembe in blaženje klimatskih ekstremov,“ so navedli na ministrstvu. Novi sektor naj bi se v prihodnjih mesecih tudi kadrovsko okrepil.

Na podlagi pripravljenih strokovnih podlag bo MNVP oblikovalo celovit sistemski program z ukrepi in usmeritvami, vključno z evidenco dreves, enotnimi standardi in pravno podlago. Cilj je vzpostaviti učinkovit okvir za izvajanje obvezne gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin, ki jo določa Zakon o varstvu okolja (ZVO-2).

V pripravi tudi nacionalni načrt za obnovo narave v mestih

Na zadnjem dogodku Pogovori stroke, ki ga je ministrstvo izvedlo konec septembra 2025, so strokovnjaki razpravljali o pripravi Nacionalnega načrta za obnovo narave v mestih. Ta dokument morajo države članice EU pripraviti do leta 2026, na podlagi evropske uredbe o obnovi narave, sprejete leta 2024.

„V urbanih območjih, kjer je pritisk na prostor največji, je implementacija uredbe nujna in dobrodošla,“ so poudarili na ministrstvu.

V začetku leta 2025 je bil poleg tega zagnan interdisciplinarni projekt Prilagajanje naselij na podnebne spremembe, ki ga izvajajo Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Fakulteta za arhitekturo in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter Skupnost občin Slovenije. Projekt bo zaključen marca 2026.

„Naš cilj je dolgoročno in usklajeno ravnanje z javnimi površinami, ki bo temeljilo na sodelovanju vseh deležnikov – od načrtovanja do vzdrževanja,“ so dodali na ministrstvu.

Miha D. Kovač

Foto: Freepik

Objava Slovenija vzpostavlja enoten sistem za upravljanje mestnih dreves in parkov je bila najprej objavljena na Portal24.

Read Entire Article