V Sevnici o izzivih slovenskega kmeta: “Država mora prisluhniti podeželju”

V konferenčni dvorani Komunale Sevnica je včeraj potekalo pogovorno omizje o prihodnosti slovenskega kmetijstva, ki ga je organiziral Forum za kmetijstvo in podeželje SDS. Dogodek je združil vidne predstavnike kmetijskega sektorja, ki so z različnih zornih kotov spregovorili o izzivih, priložnostih in usmeritvah za prihodnje desetletje slovenskega podeželja.

Na omizju so sodelovali dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Tomaž Lisec, poslanec in podpredsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Peter Mlakar, direktor Veterinarske postaje Sevnica, ter Matej Renko, kmet in predsednik Območne enote KGZS Brežice.

Uvodoma je dr. Jože Podgoršek poudaril pomen močne in povezane kmetijske politike, ki mora uravnotežiti potrebe kmetov z zahtevami evropskih okoljskih smernic. “Slovenski kmet mora imeti občutek, da ga država razume in podpira. Brez tega ne moremo pričakovati razvoja,” je dejal in dodal, da mora zbornica postati še bolj dejaven sogovornik pri oblikovanju nacionalne kmetijske strategije.

V Sevnici o prihodnosti slovenskega kmeta

Težave kmeta na terenu

Kmet Matej Renko je predstavil vsakdanje izzive pridelovalcev, ki se soočajo z visokimi stroški in nelojalno konkurenco cenejših uvoznih izdelkov. “Če želimo ohraniti domačo pridelavo, moramo izboljšati pogoje dela in zagotoviti, da se lokalni pridelki pošteno ovrednotijo,” je poudaril in opozoril na nujnost pravičnejšega tržnega okolja za slovenske pridelovalce.

Varnost hrane kot temelj zaupanja

Direktor Veterinarske postaje Sevnica Peter Mlakar je izpostavil pomen veterinarske službe in varnosti hrane. “Zdrave živali so pogoj za zdravo hrano in zadovoljnega potrošnika,” je dejal ter pozval k večjemu sodelovanju med kmeti, veterinarji in državo pri ohranjanju visokih standardov kakovosti in zdravja živali.

V Sevnici o prihodnosti slovenskega kmeta

Povezovanje znanja, tehnologije in tradicije

Poslanec Tomaž Lisec je v razpravi opozoril na potrebo po dolgoročni in stabilni kmetijski politiki. “Država mora prisluhniti podeželju. Če bomo znali povezati znanje, tehnologijo in tradicijo, ima slovensko kmetijstvo prihodnost,” je dejal in dodal, da je za razvoj podeželja ključno zmanjšanje administrativnih bremen ter večja predvidljivost zakonodaje.

V Sevnici o prihodnosti slovenskega kmeta

Sodelovanje za skupni cilj

V sklepnem delu omizja so se sogovorniki strinjali, da je prihodnost slovenskega podeželja odvisna od sodelovanja vseh deležnikov – kmetov, institucij, veterinarjev in potrošnikov. Le z več izmenjave znanja, samoiniciativnosti in medsebojnega spoštovanja bo mogoče ohraniti vitalno in trajnostno podeželje.

Dogodek v Sevnici je pokazal, da so izzivi številni, a hkrati obstaja veliko volje in energije za spremembe. Vsi udeleženci so se strinjali, da slovenski kmet potrebuje spoštovanje, stabilno okolje in jasno vizijo, da bo lahko ostal hrbtenica slovenskega podeželja.

V Sevnici o prihodnosti slovenskega kmeta

Slovenski kmet ni le pridelovalec hrane – je varuh zemlje, tradicije in prihodnosti. Če bomo znali ceniti njegovo delo in mu omogočiti dostojno življenje od njegovega poklica, bo Slovenija vedno imela zdravo, varno in ponosno podeželje.

A. G.