ARTICLE AD

Letos bi slovenski pesnik, pisatelj in mislec Ciril Zlobec dopolnil 100 let. Rodil se je v Ponikvah na Krasu leta 1925, umrl je v Ljubljani leta 2018. Od njegove smrti je minilo že sedem let, kljub temu Ciril Zlobec ostaja slej ko prej trdno v spominih ljudi, ki so ga poznali, občudovali njegove literarne stvaritve in cenili njegove družbeno-politične poglede. Velikokrat smo se z njim srečali tudi v zamejstvu, saj je bil čestokrat gost goriškega Kulturnega doma in je v Gorico nasploh rad zahajal.
Ravno v Kulturnem domu so se spomnili na Zlobčevo stoletnico rojstva in v nedeljo dopoldne pripravili njemu v čast pogovor ob kavici. Malo dvorano so preuredili v kavarniški lokal z mizicami in stoli, katere so polnoštevilno zasedli ljudje z obeh strani meje. Na vidnem mestu je bil postavljen portret Cirila Zlobca, ki ga je naslikal goriški likovnik Silvan Bevčar.
V literarno ozračje matineje je uvedel gledališki igralec Robert Cotič, ki je prebral nekaj Zlobčevih pesmi, med katerimi je bila tudi pesem, ki jo je pesnik posvetil Kulturnemu domu ob 30-letnici delovanja. Na ekranu se je zatem pojavil Ciril Zlobec, z video posnetkom in daljšim nagovorom, ki je nastal prav med enim od njegovih obiskov v Kulturnem domu leta 2010. Sledili so spominski nagovori nekaterih kulturnih delavcev, ki so Zlobca pobliže poznali in z njim sodelovali ob različnih priložnostih.
Prav gotovo je Zlobca najbolje poznala Nada Komjanc-Sanzin, nekdanja predsednica Kulturnega doma. S pesnikom je vzpostavila zelo tesen prijateljski stik, ki je segel tudi izven institucionalnih oblik. O njem je povedala, da je bil prijeten sogovornik, ki je včasih celo v hecnih tonih znal najti odgovore na zadeve, ki jih drugi ne vidijo. Postal je del nas Goričanov, je pristavila nekdanja predsednica, ki še zdaj pogreša njegovo prisotnost.
Lepe spomine na pesnika je ohranila profesorica Nadja Marinčič, ki je Zlobca spoznala še kot študentka. Med njegovim predavanjem na šoli v Gorici je z ironičnim nastopom popolnoma »osvojil« mlade študente. Imel je prefinjen odnos do slovenskega jezika in je znal motivirati mlade, da vzljubijo poezijo. Ko je študentka Nadja postala profesorica, jo je doletela čast, da je Zlobca in njegovo pesniško ustvarjalnost predstavila na nekaterih literarnih večerih.
S poezijo do bistva
Oglasil se je tudi literarni zgodovinar Miran Košuta iz Trsta, ki je Zlobca postavil med umetnike besede, ki so v poeziji iskali človekovo bistvo. Postavil ga je tudi med trezne mislece, saj je z globokimi razmišljanji spodbujal stike s tujimi literarnimi krogi, zlasti z Italijani. Odlično je obvladal italijanščino in je marsikaj prevedel v slovenski jezik. Tudi Zlobcu gre pripisati veliko zaslug, da sta Gorici ubrali pot sodelovanja, iz katere se je rodila GO! 2025, je še povedal Košuta. V italijanščini se je Zlobca spomnil tudi pisatelj in kulturni delavec Andrea Bellavite, ki je povedal, da ga je prevzela zlasti pesnikova humanost. Bil je človek miru in je obsojal populistične načine politikantov. Take ljudi pogrešamo, je povedal Bellavite in pripomnil, da ga je presenetilo Zlobčevo odlično znanje italijanščine. Zlobec je med drugim pred leti v goriški knjigarni LEG v italijanskem jeziku predstavil Bellavitejevo knjigo o Krasu.
Oglasil se je tudi snovalec nedeljskega dogodka, predsednik Kulturnega doma Igor Komel, ki je poudaril, da je bil Zlobec res velik prijatelj Gorice in je rad sodeloval z goriškim hramom kulture. S pokončnostjo je znal premostiti tudi tragične dogodke v svoji družini, saj je v nekaj letih izgubil hčerko in sina. Takih ljudi ne smemo nikoli pozabiti, kajti misli, ki jih je iznašal Ciril Zlobec, so v mnogočem aktualne še danes, je poudaril predsednik Kulturnega doma.