Slovenija ostaja v vrhu po številu študentov v terciarnem izobraževanju

Slovenija v EU ostaja v vrhu po številu vključenih v terciarno izobraževanje, je ob današnjem mednarodnem dnevu študentov sporočil Statistični urad RS (Surs). Po njihovih navedbah je bilo v prejšnjem študijskem letu v terciarno izobraževanje na 186 višješolskih in visokošolskih zavodih vključenih 80.648 oseb, zaključilo ga je 16.629 oseb.

Slovenija se že od leta 2013 uvršča v vrh med državami Evropske unije po številu vključenih v terciarno izobraževanje. Po statistikah iz leta 2022 se je uvrstila na drugo mesto. V terciarno izobraževanje je bilo takrat vključenih 47,4 odstotka prebivalcev Slovenije, starih med 20 in 24 let. Med študenti so prevladovale ženske in redno vpisani. Največ študentov na 1000 prebivalcev so šteli v osrednjeslovenski statistični regiji, je na spletni strani zapisal Surs. Največjo vključenost so beležili v Grčiji, kjer je delež znašal 52,1 odstotka, najmanjši pa v Luksemburgu, kjer je ta znašal 9,1 odstotka.

V študijskem letu 2023/24 je bilo v slovensko terciarno izobraževanje vpisanih povprečno 38 študentov na 1000 prebivalcev. Največ študentov na 1000 prebivalcev je bilo v osrednjeslovenski statistični regiji, najmanj pa v pomurski. Največ študentov na 1000 prebivalcev je štela občina Trzin.

Od vseh oseb, vključenih v terciarno izobraževanje prejšnje študijsko leto, je bilo 57,9 odstotka žensk in 74,6 odstotka rednih študentov. Ženske so prevladovale tudi v številu zaključka terciarnega izobraževanja, lani jih je študij zaključilo 59,7 odstotka.

Lani je bilo v slovensko terciarno izobraževanje vpisanih tudi 9494 študentov s stalnim prebivališčem v tujini. Njihov delež med vsemi študenti v Sloveniji je znašal za 1,2 odstotne točke več kot v predhodnem letu, in sicer 11,8 odstotka.

Po podatkih Sursa je v prejšnjem študijskem letu štipendijo prejemalo 31.100 študentov, od tega jih je 83,3 odstotka prejemalo državno štipendijo. Ta je znašala povprečno 175 evrov. Zoisova štipendija, ki jo je prejemalo 6,6 odstotka štipendistov, pa je znašala 206 evrov mesečno.

Veča pa se tudi splošno zadovoljstvo slovenskih študentov. Leta 2022 je povprečna samoocena splošnega zadovoljstva s količino prostega časa na lestvici od 0, povsem nezadovoljen, do 10, zelo zadovoljen, med študenti znašala 7,8. V primerjavi z letom 2018 se je zadovoljstvo študentov tako zvišalo za 0,3.

Mednarodni študentski svet je 17. november razglasil za mednarodni dan študentov kot opomin na nacistično zasedbo poslopja praške univerze leta 1939 in na zaustavitev tamkajšnjih študentskih protestov. Poznejši dogodki na ta dan so prav tako zaznamovali študentska gibanja, med drugim z uporom študentov v Grčiji leta 1973 in češkoslovaško revolucijo leta 1989. “17. november je danes simbol prizadevanja študentov za boljši jutri ter njihovega boja za demokratično izobraževanje in demokratično družbo,” je poudaril Surs.