Slovenija bo uveljavila možnost odstopanja od pravil zaradi izdatkov za obrambo

Slovenija bo predlagala uveljavitev nacionalne odstopne klavzule od fiskalnih pravil zaradi nujnega povečanja izdatkov za obrambo, je danes na seji odbora DZ povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec. V letu 2025 naj bi se delež teh izdatkov v BDP glede na obstoječe načrte povečal za 0,15 odstotne točke.

K uveljavitvi klavzule je države članice pozvala Evropska komisija, in sicer za izvedbo načrta za ponovno oborožitev Evrope – države lahko izkoristijo možnost odstopanja od štiriletnega fiskalnega načrta za zvišanje obrambnih izdatkov, in sicer za največ 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) letno glede na leto 2021. Države naj bi za uveljavitev zaprosile do konca aprila.

“Slovenija bo predlagala uveljavitev nacionalne odstopne klavzule zaradi povečanja investicijskih potreb v obrambo,” je napovedala državna sekretarka.

Delež odhodkov za obrambo v BDP se je po njenih besedah lani glede na leto 2021 povečal za okrog 0,25 odstotne točke, v letu 2025 pa naj bi se glede na sprejeti proračun za dodatnih 0,15 odstotne točke.

Slovenija je po podatkih obrambnega ministrstva lani obrambnim izdatkom namenila okoli 1,35 odstotka BDP oz. 904,7 milijona evrov, letos naj bi več kot kot 1,2 milijarde evrov.

Ministrstvo za finance je uveljavljanje odstopne klavzule napovedalo ob obravnavi osnutka letnega poročila o napredku 2025 – gre za dokument, ki ga morajo članice EU skladno z novimi javnofinančnimi pravili na ravni EU pripravljati za spremljanje skladnosti javnofinančne politike s srednjeročnim fiskalno-strukturnim načrtom – in mnenja fiskalnega sveta o nastopu izrednih okoliščin, ki bi omogočile uveljavitev odstopne klavzule, na seji odbora DZ.

Fiskalni svet meni, da bi povečanje obrambnih izdatkov za do 1,5 odstotka BDP glede na izhodiščno leto v vseh letih, za katera je aktivirana odstopna klavzula ob nespremenjenih ostalih pogojih, pomenilo pomembno povečanje javnofinančnega primanjkljaja. Ta naj bi glede na veljavni srednjeročni načrt v povprečju obdobja 2025-2028 znašal 1,8 odstotka BDP.

“Upošteva se povečanje glede na delež obrambnih izdatkov v BDP v izhodiščnem letu 2021, torej pred napadom Rusije na Ukrajino oz. nastankom izjemnih okoliščin. Ta šok bo javnofinančne izdatke, namenjene obrambi, povečal trajno,” opozarja fiskalni svet.

Dodaja, da bodo morale države zato najpozneje po štiriletnem obdobju veljavnosti odstopne klavzule zagotoviti ustrezno prilagoditev prihodkov oz. izdatkov zaradi strukturne narave šoka za zagotovitev javnofinančne vzdržnosti.

“Ob tem izračuni fiskalnega sveta nakazujejo, da ob povečanju obrambnih izdatkov skupaj za do 1,5 odstotka BDP gibanje javnega dolga Slovenije brez sprejetja dodatnih ukrepov že na srednji rok ne bi bilo vzdržno,” opozarja.

Odbor DZ za finance je sicer danes kot ustreznega ocenil osnutek letnega poročila o napredku 2025. Fiskalni svet pravi, da so bila javnofinančna gibanja lani skladna z zagotavljanjem srednjeročne vzdržnosti, a opozarja na možnost poslabšanja v nadaljnjih treh letih.

“Primanjkljaj sektorja država naj bi se namreč v naslednjih letih približal dvema odstotkoma BDP. Brez upoštevanja povečanja izdatkov za obrambo, ki bo povzročilo trajen pritisk na javne finance, in brez upoštevanja morebitnih šokov v okolju, ki smo jim priča, ocenjujemo, da to poslabšanje stanja javnih financ še ne bi ogrozilo javnofinančne vzdržnosti v obdobju trenutnega srednjeročnega fiskalnega načrta,” je dejal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.

Z manjšim primanjkljajem od načrtovanega v letu 2024 se je namreč ustvaril določen manevrski prostor, a fiskalni svet opozarja, da bi lahko pričakovano poslabšanje javnofinančnih razmer v drugem delu štiriletnega načrta otežilo zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti na srednji rok. Kračun je zato vlado pozval k pripravi takšnih jesenskih proračunskih dokumentov in reform, ki bodo naslovili številna tveganja in javnofinančne izzive ter zagotovili javnofinančno vzdržnost, hkrati bi se lahko s tem izognili tudi zahtevam po prekomernem prilagajanju javnih financ v prihodnje. “To namreč neizbežno prinaša negativne posledice za gospodarsko rast in za blaginjo prebivalstva,” je opozoril.

Jazbec je povedala, da pri pripravi proračunov za 2026 in 2027 upoštevajo zaključevanje načrta za okrevanje in odpornost ter izvedbo reform, ki bodo vplivale tudi na vzdržnost javnih financ. Pri obrambnih izdatkih nameravajo iti po poti “smiselnega povečevanja”.

Rado Gladek (SDS) je ocenil, da bo razprava o proračunih, med drugim zaradi izvedbe reform in iskanja virov za obrambne izdatke, težavna ter da bi bilo potrebno sodelovanje koalicije in opozicije. Želeli bi vzdržen proračun, “da bo imela naslednja vlada primerne temelje”, se je ozrl k volitvam, ki bodo predvidoma prihodnje leto.