Slovenci in punkeci – besede, ki jih ne boste slišali na televiziji

Človeško telo ima svoje zakonitosti, tudi tiste, o katerih se ne govori na glas. Med njimi je tudi sproščanje plinov, pojav, ki spremlja vsakogar, a se o njem večinoma šepeta ali smeji.

Slovenci smo v tem mojstri. Naš jezik ima presenetljivo bogat nabor izrazov, ki opisujejo prdenje. Od otroško nedolžnih do šaljivo vojaških, od gorenjskih »fržkov« do dolenjskih »punkcev«. Vsi izrazi pa razkrivajo delček značaja in humorja našega naroda.

Jezik, ki se ne boji plinov

Slovenski jezik je v vsakdanjem govoru neverjetno ustvarjalen. Prav na področjih, kjer prevladuje zadrega, ljudje najdejo najbolj domiselne načine, da povedo, kar bi sicer zamolčali. Prdenje, nekaj povsem naravnega, je postalo poligon za humor in jezikovno igrivost. V pogovoru je to način, kako sprostiti zadrego in nasmejati sogovornika. Na podeželju ali v mestih se uporabljajo različni izrazi, a vsem je skupno to, da nikoli niso samo surovi. Pogosto so celo nežni, skoraj poetični.

Družina za mizo

Vetrc, puh in glasbeni vložek

Najpogostejša različica je vetrc ali vetrič, ki zveni skoraj nežno. Uporablja se v pogovorih, kjer si ljudje želijo ohraniti oliko, a vseeno ne zanikati dogajanja. Druga zelo znana beseda je puh, preprosta, mehka in smešna. Običajno jo uporabljajo starši v pogovoru z otroki, kadar se zgodi kaj naravnega, a družbeno nerodnega.

Med sodobnejšimi izrazi pa je glasbeni vložek, ki se je prijel predvsem zaradi humornih oddaj in družabnih omrežij. Uporablja se, kadar je zvok izrazit in ne gre več za tiho sramoto, ampak za majhen koncert.

Tihi ubijalec in tihi bojevnik

Slovenci imamo radi ironijo. Tihi ubijalec in tihi bojevnik sta izraza, ki sta nastala iz vsakdanjih šal. Prvi opisuje situacijo, kjer vonj prehiti priznanje, drugi pa poudari pogum tistega, ki si upa v družbi narediti nekaj, kar drugi le skrivaj zadržujejo. Takšne besedne igre pogosto krožijo po družabnih omrežjih in postajajo del sodobnega slenga.

Bombica, mini bomba in plinski napad

Včasih se izrazi povežejo z vojaškim ali eksplozivnim besednjakom. Bombica ali mini bomba sta igriva izraza, ki razkrivata, da je dogodek opazen. Plinski napad pa se uporablja zlasti v družbi prijateljev, kjer se humor stopnjuje s pretiravanjem. Ti izrazi so značilni za moške kroge, kjer se telesne funkcije pogosto obravnavajo s tekmovalnim duhom.

Puščanje plinov in prdec

Med bolj nevtralne izraze spada puščanje plinov, ki se sliši skoraj znanstveno, ter prdec, ki je najbolj neposreden in najpogosteje uporabljen izraz. Čeprav je beseda preprosta, ima tudi svoj čar – vsakdo jo razume, nihče pa se ob njej ne more povsem resno pogovarjati.

Narečne posebnosti po slovenskih regijah

Pukec in punkec – Dolenjska in Bela krajina

Na Dolenjskem in v Beli krajini se uporablja izraz pukec ali punkec. Zveni skoraj otroško in nosi značilno mehko melodijo narečja. Pogosto ga spremlja smeh, saj se ga uporablja v domačem okolju, kjer ni potrebe po zadržanosti. Gre za izraz, ki se lepo ujema z dolenjskim humorjem – malce nagajivim, a nikoli žaljivim.

Fržek – Gorenjska tradicija

Na Gorenjskem se občasno sliši fržek, stara beseda, ki je danes skoraj izginila iz pogovora. Spominja na čase, ko so bile besede bolj mehke, in ko se je tudi o plinih govorilo z več dostojanstva. Gorenjci so sicer znani po tem, da ne pretiravajo, zato tudi njihovi izrazi ostajajo umirjeni.

Pufek – Štajerska in Prekmurje

V vzhodnem delu države se uporablja pufek, beseda, ki se sliši tako, kot bi posnemala zvok samega dogodka. Ima svoj šarm, saj v sebi nosi tudi pridih prekmurske topline. Med otroki in odraslimi se uporablja enako sproščeno, brez sramu.

Manj znani narečni izrazi

V nekaterih delih Štajerske se pojavlja brc, kar je zanimiva povezava med gibanjem in sproščanjem plinov. Drugod se sliši pih ali pof, preprosti onomatopejski obliki, ki posnemata zvok. Ti izrazi kažejo, da slovenski jezik pogosto deluje po logiki. Kar slišiš, to poimenuješ.

Eufemizmi, ki zvenijo bolj kulturno

Spustil sem enega

To je najpogosteje uporabljen eufemizem v vsakdanjem pogovoru. Ljudje ga uporabijo, kadar želijo prikriti neposrednost dejanja in se ob tem vseeno nasmejati. Deluje v vsaki družbi, saj ni žaljiv

Ušel mi je

Zveni kot priznanje brez krivde. Ta izraz pogosto uporabljajo tisti, ki se želijo izogniti odgovornosti, a hkrati priznati, da je telo naredilo svoje. Nekaj je v tej preprostosti, kar vedno sproži smeh.

Izpustil sem zrak

To je eufemizem, ki bi ga mirno zapisali tudi v zdravniškem poročilu. Deluje nevtralno in je uporaben v mešanih družbah ali celo v službi, čeprav je bolje, da se takšne debate tja ne prenašajo.

Notranji veter

Morda najlepši od vseh. Združuje humor in poezijo, saj izraža naraven proces z nežnostjo. Uporablja se redkeje, a kadar se, sproži dobro voljo. V njem se skriva tisti slovenski občutek za toplino in samoironijo.

V kulturi in družbi

Čeprav gre za nekaj vsakdanjega, je tema še vedno prežeta z zadrego. V zgodovini so bili časi, ko se o tem ni govorilo, danes pa se zdi, da se vrača v ospredje – a vedno s humorjem. Na družbenih omrežjih krožijo šale, memeji in celo videi, ki si drznejo iz te teme narediti zabavo. V literaturi in gledališču se pojavlja redko, a kadar se, izzove glasen odziv.

Zanimivo je, da imajo skoraj vsi jeziki bogat nabor izrazov za prdenje. To kaže, da ljudje povsod poskušajo na duhovit način ublažiti neprijetnost. Slovenski izrazi pa izstopajo po nežnosti. Malokateri narod bi uporabil besedo vetrič za nekaj tako zemeljskega.

Kako humor vpliva na vsakdanje življenje?

Humor je način, kako ljudje obvladujejo zadrego. Z njim se lažje povežejo in sprostijo. Prav zato so izrazi za prdenje tako trdoživi. Nihče ne želi, da bi bil pogovor resen, kadar se zgodi kaj tako naravnega. Otroci se ob tem smejijo, odrasli se pretvarjajo, da so nad stvarjo, a v resnici vsem prija droben nasmeh.

Slovenci smo znani po samoironiji, zato ni presenetljivo, da smo razvili celo zbirko izrazov, ki so hkrati smešni in spoštljivi. Jezik je tu naš zavezni, saj nam pove, kar bi bilo sicer nerodno, in to na način, ki povezuje.

Besede, ki ostanejo

Izrazi, kot so punkec, vetrc ali tihi bojevnik, ne bodo izginili. Prenesejo se iz generacije v generacijo, ker jih spremlja smeh. V njih ni nič žaljivega, so le dokaz, da znamo tudi o telesu govoriti z lahkotnostjo. Morda prav zato naš jezik ohranja toplino, ki jo včasih v drugih kulturah pogrešamo.

Če bi nekdo napisal slovar vsakdanjih šal, bi prdenje zasedlo celo poglavje. Ne zaradi potrebe po norčevanju, temveč zato, ker nas spominja, da smo ljudje – nepopolni, naravni in duhoviti.

Kaj pomenijo različne vrste prdcev – 15 načinov, kako telo sporoča, kaj se dogaja v prebavi

Objava Slovenci in punkeci – besede, ki jih ne boste slišali na televiziji se je pojavila na Vse za moj dan.