SKS: V šolskih knjižnicah v povprečju kupijo 0,39 knjige na učenca

Na Slovenskem knjižnem sejmu je danes potekala okrogla miza o dostopnosti kakovostnih slovenskih knjig v šolskih knjižnicah. Ob zaskrbljujočem rezultatu analiz, da je bilo v zadnjih štirih letih v povprečju kupljeno 0,39 knjige na učenca, so strokovnjaki pripravili poziv k zagotavljanju namenskih sredstev za kakovostne knjige v šolskih knjižnicah.

Bralna pismenost je temelj učenja, razumevanja sveta in aktivnega državljanstva. Domače in mednarodne raziskave kažejo, da imajo šolske knjižnice ključno vlogo pri razvoju bralne pismenosti, bralne kulture, kritičnega mišljenja ter kulturne zavesti otrok in mladih, ob tem pa ugotavljajo, da številne šolske knjižnice delujejo z omejenimi možnostmi, saj za nakup kakovostnih knjig nimajo zagotovljenih namenskih proračunskih sredstev, so zapisali v pozivu, ki ga bodo v naslednji dneh poslali na vlado.

Narodna in univerzitetna knjižnica je v oktobru 2023 izvedla statistične meritve delovanja slovenskih šolskih knjižnic. V povprečju so te za nakup knjižničnega gradiva namenile 10,76 evra na učenca za nakup knjižničnega gradiva oziroma 10,49 evra za nakup knjižničnega gradiva na fizičnih nosilcih na učenca, je uvodoma navedla predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije Damjana Vovk, ob tem pa opozorila, da je povprečna cena knjige v letu 2023 znašala 23,75 evra.

Po besedah Sabine Fras Popović, ki je predsednica Bralnega društva Slovenije, mednarodne raziskave kažejo na vedno pomembnejšo vlogo družine pri spodbujanju branja, obenem pa tudi, da je teh spodbujajočih družin vedno manj. To pomeni, da se na tem presečišču izriše pomembna vloga šolske knjižnice. Kot je poudarila, je branje stvar nacionalne varnosti in če bodo v šolskem prostoru bolj kakovostne knjige, bomo tako lahko tudi ohranili slovenščino. Na slednje na letošnjem knjižnem sejmu opozarja več strokovnjakov.

V Društvu Bralna značka Slovenije – ZPMS od šolskega leta 2004/05 zbirajo statistične podatke s slovenskih osnovnih šol. Kot je povedala generalna sekretarka Društva Bralna značka Manca Perko, jih je za zadnja štiri leta zanimalo tudi število kupljenih knjig leposlovja in neleposlovja ter koliko denarja je šola porabila za nakup. Ob tem so ugotovili, da je bilo v povprečju letno na šolo kupljenih 154,29 knjig, od tega 79 odstotkov leposlovnih in 21 odstotkov neleposlovnih. Analiza je še pokazala, da je bilo v povprečju kupljeno 0,39 knjige na učenca.

Pisatelj Slavko Pregl, predstavnik Društva slovenskih pisateljev, je ob tem poudaril, da bi se morala odgovorna ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ministrstvo za kulturo in ministrstvo za vzgojo in izobraževanje med sabo uskladiti za sestanek na to temo, a da ga vedno odlagajo. Predsednik Upravnega odbora Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Janez Miš pa je opozoril na nujnost kakovostne ponudbe knjig v šolskih knjižnicah, saj da tiste, ki so jih brale generacije nekaj let nazaj, v današnji družbi bralcev ne morejo nagovorit na enak način.

Strokovnjaki so nakazali nezadovoljstvo nad zagotavljanjem sredstev za kakovostne knjige v šolskih knjižnicah, zato so ob pozivu vladi pripravili še pobudo za razglasitev nacionalnega dneva branja.

Brezplačni dogodki 41. Slovenskega knjižnega sejma (SKS), ki nosi slogan Branje je potovanje, bodo potekali do nedelje.