Tu je zgodba Fride iz ABBE: Od otroka »greha« do glasbene legende in nepredstavljivih tragedij. Ko danes gledamo na bleščeče kostume, slišimo brezčasne harmonije skupine ABBA in spremljamo digitalno revolucijo njihovih avatarjev, nečesa ne vidimo. Težko si predstavljamo, da se za enim najbolj prepoznavnih obrazov pop glasbe skriva zgodba, ki bi bila pretežka celo za filmsko dramo. Anni-Frid Lyngstad, ki smo jo vsi spoznali kot nasmejano rjavolasko Frido, je pred kratkim dopolnila 80 let. A pot do tega jubileja ni bila posuta le s cvetjem in zlatimi ploščami; bila je tlakovana s preganjanjem, izgubo identitete in srce parajočimi tragedijami.
Anni-Frid Lyngstad
Temačna zapuščina programa Lebensborn
Fridina zgodba se ne začne pod soji žarometov, temveč v senci enega najtemnejših poglavij človeške zgodovine. Rojena je bila leta 1945 v Rodila se je 15. novembra 1945 norveški vasi Bjørkåsen. Bila je del nacističnega projekta Lebensborn. Projekt je zsanoval Heinrich Himmler z namenom ustvarjanja in ohranjanja “arijske super rase”.
Njen oče, Alfred Haase, je bil nemški narednik, njena mati, Synni Lyngstad, pa mlada Norvežanka. Za nacistični stroj je bila Frida idealen otrok, za povojno Norveško pa je bila “tyskungen” – otrok Nemca, živ opomin na okupacijo in sramoto.
Beg v neznano: Ko je dom postal sovražnik
Po padcu tretjega rajha se je na Norveškem začel lov na čarovnice. Ženske, ki so imele razmerja z nemškimi vojniki, so bile javno ponižane, obrite in pogosto zaprte. Njihovi otroci so bili označeni za duševno zaostale ali nevarno nagnjene k agresiji.
Fridina babica Arntine je spoznala, da v domovini nimata prihodnosti. V strahu, da bi jima oblasti deklico odvzeli, so se Synni, Arntine in mala Frida odpravile na tvegano pot čez mejo v Švedsko. Ta beg v izgnanstvo je Fridi rešil življenje, a ji hkrati zadal prvo veliko rano: njena mama Synni je umrla zaradi odpovedi ledvic stara komaj 21 let, ko je bila Frida stara le dve leti. Vzgojila jo je babica v skromnih razmerah, glasba pa je postala njeno edino varno zavetje.
Vzpon do zvezd
Od jazza do evrovizijskega Brightona
Kljub težkemu otroštvu je Frida v sebi nosila dar, ki ga ni bilo mogoče preslišati. Nastopati je začela že pri trinajstih letih. Ko je spoznala Bennyja Anderssona – leta 1969, pa se je njeno življenje za vedno spremenilo. Ni šlo le za ljubezensko zgodbo, pač pa za začetek glasbene poti. Nikoli ne bomo pozabili znane evrovizijske zmagovalne popevke – Waterloo. Svet je spravila v evforijo.
ABBA ni bila le skupina; bila je fenomen. Vendar pa je pod površjem bleščic Frida še vedno iskala svojo identiteto. Dolga leta je verjela, da je njen oče umrl med vojno, ko se je njegova ladja potopila na poti v Nemčijo.
Šokantno srečanje z očetom pri 32. letih
Leta 1977, na vrhuncu slave skupine ABBA, je nemška revija Bravo objavila zgodbo o Fridinem poreklu. Njeno usodo je prebral Peter Haase in spoznal, da je zvezdnica njegova polsestra. Njun oče, Alfred Haase, je bil namreč še vedno živ in je v Nemčiji delal kot slaščičar.
Srečanje v Stockholmu je bilo za Frido travmatično. »Težko je. Ne moreš se kar nenadoma povezati z nekom, ki je bil trideset let le senca ali duh,« je kasneje priznala. Čeprav sta ostala v stikih, praznine, ki jo je pustilo tri desetletja odsotnosti, nikoli nista uspela zares zapolniti.
Vir: wikimedia – Premiera Mamma Mia! (2008). Meryl Streep (“Donna”), Agnetha Fältskog (ABBA), Anni-FridTragedije, ki so utišale pesem
Ko se je leta 1982 skupina ABBA razšla in sta se z Bennyjem ločila, je Frida iskala mir v Švici. Leta 1992 se je zdelo, da je končno našla svojo srečo, ko se je poročila s princem Heinrichom Ruzzom Reussom von Plauenom. Postala je kneginja, del evropskega plemstva in tesna prijateljica švedske kraljeve družine.
A usoda je bila znova neusmiljena. V razmaku le enega leta je Frida izgubila dva najpomembnejša stebra:
- Leta 1998 je v tragični prometni nesreči v ZDA umrla njena hči Lisa-Lotte, stara komaj 30 let.
- Leta 1999 je za posledicami limfoma umrl njen mož Ruzzo.
Frida se je umaknila iz javnosti. Bolečina je bila tako močna, da so mnogi mislili, da se nikoli več ne bo vrnila h glasbi. “Potrebovala sem leta, da sem sploh lahko spet zadihala,” je povedala v enem redkih intervjujev. Žal se niz izgub ni končal tam – leta 2023 je po dolgi bolezni izgubila še svojega ljubljenega vnuka Jonathana.
Vir: wikimedia – Anni-Frid Lyngstad ostaja simbol odpornosti. Frida danes
Kneginja z nezlomljivim duhom
Danes, Anni-Frid Lyngstad živi mirno življenje v Švici s svojim partnerjem, britanskim plemičem Henryjem Smithom. Kljub vsem udarcem, ki jih je prejela, iz nje veje neverjetna milina in moč.
Aprila 2024 so vsi štirje člani skupine ABBA prejeli prestižno odlikovanje Kraljevega reda vasa iz rok švedskega kralja Carla XVI. Gustafa. To je bil trenutek popolnega kroga – dekle, ki je bilo nekoč izobčeno kot »otrok sovražnika«, je postalo uradna plemkinja in vitez švedske kulture.
Frida se danes posveča predvsem dobrodelnosti in okoljevarstvu. Kot strastna alpinistka, ki je nekoč prehodila Himalajo, zdaj mir išče v naravi. Njena zgodba nam sporoča, da nas preteklost morda izkleše, a nas ne definira.
Anni-Frid Lyngstad ostaja simbol odpornosti. Od Lebensborna do kraljevskih palač, od begunskega taborišča do evrovizijskih odrov – njeno življenje je opomin, da je za vsakim velikim uspehom pogosto skrita velika bolečina. Ko naslednjič zaslišite pesem Fernando ali The Winner Takes It All, prisluhnite Fridinemu glasu nekoliko drugače. V njem ni le tehnika, ampak vsa teža in lepota življenja, ki ga je preživela z dvignjeno glavo.
Pripravila AK
Viri:
slovenskenovice.delo.si
wikimedia,YouTube, TikTok

2 hours ago
19










English (US)