Skrajna levica načrtuje ustavni udar; Zobec: “Nimajo pravnega interesa!”

10 hours ago 33

Očitno gre levica na nož in se ne bo zlahka odrekla oblasti. Dušan Keber, eden glavnih agitpropovcev leve politične opcije in trenutne vlade, je napovedal, “da se je skupina 30 državljanov zaradi domnevnega vpliva na marčne državnozborske volitve iz tujine, zaradi česar naj bi prišlo do kršitve pravice do svobodnih in demokratičnih volitev”, podpisala pod ustavno pritožbo. Seveda je novica o skupini bizarnih skrajnih levičarjev, ki bi radi z aktivističnimi ustavnimi sodniki razveljavili volitve prva novica na vseh večjih medijih: 24ur, RTV Slovenija, STA, Delo, Večer, Dnevnik, Siol News… Gre najbrž za zadnji resni poskus državnega udara s pomočjo ugrabljenega pravosodja preden se menja oblast.

T. i. “državljani” trdijo, da so bile volitve zaradi vpletanja izraelske paraobveščevalne agencije Black Cube protiustavne in jih je treba razveljaviti, pri čemer se rok za vložitev ustavne pritožbe se izteče v petek. Do tega spoznanja pa seveda niso prišli tik po volitvah, ampak komaj takrat, ko so ugotovili, da Golobova skrajno leva opcija ne bo mogla sestaviti koalicije.

Preberite še: Katedrala svobode Golobu: Razkrivanje korupcije je dolžnost, ne veleizdaja!

Podpisniki so sicer znani skrajni levičarji, poznani iz ljubljanskih aktivističnih krogov: Bojana Leskovar, Rudi Rizman, Sanja Fidler, Leon Magdalenc, Blaž Rozman, Vesna Vuk Godina, Svetlana Makarovič, Renata Salecl, Spomenka Hribar, Janez Markeš, Svetlana Slapšak, Matjaž Hanžek, Vlado Miheljak, Slavko Splichal, Hajdeja Iglič, Vinko Möderndorfer, Darko Štrajn, Polona Jamnik, Boris A. Novak, Matej Šurc, Janez Jančar, Dragan Petrovec, Niko Toš, Bogomir Kovač, Dušan Plut, Boris Vezjak, Tamara Lah, Božo Repe in Slavoj Žižek. Mnogi od teh so se v času Janševe vlade redno podpisovali pod tako imenovana “javna pisma intelektualcev”, ki so jih mediji pridno in vestno objavljali.

Na novinarski konferenci sta sodelovali tudi poslanki Svobode, Tereza Novak in Lucija Tacer Perlin. Ustavno pritožbo je vložil Darko Nikolovski. Nikolovski je sicer na zadnjih volitvah kandidiral na listi Svobode. Še eno pritožbo fizične osebe pa naj bi ustavno sodišče prejelo že v minulih dneh.

Na smešne poskuse razgradnje demokracije se je odzval tudi že prvak opozicije in bodoči mandatar Janez Janša, ki je zapisal: “Če kdaj, potem je stranka SDS danes daleč najbolj pripravljena tako na omenjeni “državni udar” globoke države kot na eventuelne nove volitve.”

Čeferin je že pomežiknil, da jih podpira

Podpisniki so dobili dodatno motivacijo, ko jih je tiho podprl eden od ustavnih sodnikov Rok Čeferin – v včerajšnjem nagovoru na dnevu državnega odvetništva je namreč dejal: “Živimo v času, ko obveščevalne službe vplivajo na rezultate volitev.” Dodal je, da pri tem nima v mislih le najbolj razvpitih primerov, kot sta brexit in ameriške predsedniške volitve leta 2016. Po njegovih besedah smo bili letos podobnim poskusom vplivanja na rezultate volitev priča tudi v Sloveniji.

Po njegovem mnenju se moramo zato zavedati, da na področju varstva človekovih pravic nič, kar je bilo pridobljeno v preteklosti, ni samoumevno zagotovljeno. Zato je pomembno, da ob vsakem poskusu razgradnje imunskega sistema demokratične družbe ubranimo institucije, ki jo varujejo.

Kar se tiče Čeferina je torej jasno kako bo glasoval. Enako velja za večino drugih aktivistov na ustavnem sodišču, ki so že mnogokrat dokazali, da je njihova edina motivacija ideologija, ki jo nato zavijejo v celofan pravnega jezika. Državni udar torej sploh ni tako neverjeten, kot zveni iz komičnosti obrazložitve.

Če so se tuje obveščevalne službe “vmešavale v volitve” iz tega sledi, da je Golobova vlada koruptivna

Aktivisti se sicer igrajo nevarno igro, saj če drži, da so se “tuje obveščevalne družbe” vmešale v slovenske volitve, to hkrati pomeni, da so prisluhi legitimni in da je slovenska vlada (kot so priznali njeni nekdanji člani in sodelavci) res delovala kot hudodelska združba: da je izvajala sistemsko korupcijo in izkoriščala podjetja v državni lasti.

Da so prisluhi resnični so namreč priznali že sami akterji prisluhov. Nikoli niso zanikali, da so bili oni na tistih postnetkih in da so govorili kar so govorili. Če pa so njihove besede vplivale na volitve, bi to pomenili, da so volivci verjeli njihovim besedam (konec koncev zakaj jim ne bi?!).

V resnici pa se je zgodilo ravno obratno. Če že kaj, bi lahko trdili, da je afera negativno vplivala na rezultat desnice, predvsem stranke SDS, ki je bila tarča insinuacij, da je prisluhe naročila sama. Je pa Čeferin najbrž mnenja, da je v resnici afera negativno vplivala na volilni rezultat levih, ne pa desnih strank.

Zobec: pravnega interesa ni

Za mnenje o ustavni pritožbi smo povprašali bivšega ustavnega sodnika Jana Zobca. Ta meni, da je ključno vprašanje pravnega interesa. On v ustavni presoji namreč ne vidi pravnega interesa podpisnikov. “Pravni interes mora biti konkreten in neposreden: zatrjevati bi morali, da so ti posnetki vplivali na njihovo voljo na tak način, da bi v nasprotnem primeru glasovali drugače kot so v resnici.“

Pri tem pa bi moral njihov glas (na podlagi nepristne volje) bistveno vplivati na rezultat volitev, zatrjuje. “Se pravi kot da je teh 30 predlagateljev odločilo samo volitve, oz. porazdelitev poslanskih sedežev.“

Zobec ne razume, kaj je sploh predmet izpodbijanja. “Z ustavno pritožbo se lahko namreč izbodbija le posamični akt. Kaj je torej ta posamični akt? Je to izid volitev s strani volilne komisije? Je ta narobe ugotovila izid volitev? Predmet izpodbijanja je povsem odprt, oz. nedefiniran.” Za tako tožbo bi bila po mnenju Zobca upravičena politična stranka, ki je predlagateljica kandidatov, v katere škodo bi teoretično bil tak izid, a še zmeraj ni jasno, kaj je predmet izpodbijanja.

I. K.

The post Skrajna levica načrtuje ustavni udar; Zobec: “Nimajo pravnega interesa!” first appeared on Nova24TV.

Read Entire Article