Alenka Bratušek prevzela vodenje KNJF z dozo politikantskih primerjav

Saj ni res, pa je. Alenka Bratušek je kot nova predsednica komisije za nadzor javnih financ iz največje opozicijske stranke Svobode takoj začela “opravljati nadzor” nad svojo vlado, katere članica še vedno je. Temu nadzoru bi lahko drugače rekli tudi “brezplačna reklama”.

Spomnimo: v Komisiji DZ za nadzor javnih financ (KNJF) ima v novem sklicu parlamenta večino bodoča (leva) opozicija, ki pa je trenutno še vedno koalicija. Danes nova komisija razpravlja o stanju javnih financ in gospodarstva ob zaključku mandata vlade Robert Golob. Predsednica komisije Alenka Bratušek (iz Gibanja Svoboda), sicer ena večjih kopalk proračunske luknje, “namerava odhajajoča vlada znižati javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke BDP”.

Če poslušamo Bratuškovo, je videti, kot da je bila Golobova vlada v resnici izredno fiskalno konservativna! Takole se je “pohvalila” o gospodarski rasti, kjer je primerjala gospodarsko rast, inflacijo, primanjkljaj in javni dolg v Golobovi in Janševi vladi.

foto: X

Takole pa je še izpostavila bonitetne ocene v času obeh vlad.

foto: X

Po eni strani je razumljivo: Bratuškova ni strokovnjakinja za javne finance niti nima strokovnih kompetenc iz ekonomskih ved, vendar bi lahko takšne politične pamflete (kjer je Janša celo narisan z mrkim obrazom, Golob pa z nasmeškom) prepustila stranki Levica, saj ta cilja na ekonomsko nepismene.

Bratuškova zavaja

Spomnimo: Janševa tretja vlada (2020–2022) je prevzela državo sredi pandemije covida, najhujše zdravstvene krize v zgodovini planeta Zemlje. Spopadala se je z zaprtji gospodarstva in izrednimi izdatki (subvencije plač, pomoč podjetjem, zdravstveni stroški …). To je močno povečalo primanjkljaj in dolg praktično povsod po Evropi in svetu: niti ene države ni bilo, ki se v času pandemije ne bi prekomerno zadolževala. Evropske države so imele v letih 2020–2021 izredno visoke primanjkljaje ne glede na ideološko barvo vlade. Konec koncev so bili za to izredno dobri pogoji, saj smo se na določeni stopnji lahko zadolževali tudi po negativni obrestni meri (povsem drugače kot danes, ko so že ljudske obveznice “vredne” 3 odstotke, medtem ko smo se še dražje zadolžili pri mednarodnih institucionalnih vlagateljih). Primerjati fiskalne kazalnike pandemskega obdobja z obdobjem po odprtju gospodarstva je seveda popolno zavajanje.

Ekonomske podatke je zaradi pandemije koronavirusa povsem nemogoče primerjati, Foto: EPA

Še bolj neiskrena je primerjava rasti BDP-ja, saj je tam treba paziti na t. i. “base effect”. Po padcu gospodarstva v času covida je namreč v vseh državah brez izjeme sledil močan statistični odboj. Del rasti v letih 2022–2025 ni bil posledica novih reform ali boljše politike, ampak normalizacije po šoku. Podobno je tudi Janševa vlada v letu 2021 beležila zelo močno rast zaradi ponovnega odpiranja gospodarstva.

Eksplozivna rast inflacije zgodaj leta 2022 je bila zaradi vojne v Ukrajini globalni pojav: energetska kriza po ruski invaziji, dražje surovine, motene dobavne verige, monetarna politika centralnih bank — vse to je vplivalo na inflacijo. Bolj pomembna je primerjava inflacijskih stopenj z drugimi državami. Po tej statistiki pa so bili v Golobovi vladi vedno blizu vrhov lestvic držav, ki jih je inflacija najbolj prizadela. Pred kratkim smo izvedeli celo, da je Slovenija absolutna rekorderka v rasti cen živil.

Vojna v Ukrajini je močno posegla v evropska gospodarstva, foto: Twitter

Bratuškova prav tako zavaja, kar se tiče javnega primanjkljaja. Golobova vlada je imela to srečo, da je štiri leta preživela v času gospodarskih debelih krav. Ko gospodarstvo raste in je zaposlenost visoka, država pobere več DDV-ja in dohodnine, pomagalo jim je tudi višanje davkov. Zato je lažje zmanjševati primanjkljaj in delež dolga v BDP-ju, ko gospodarstvo krpa luknje, ki jih navrta vlada z javno porabo. Golobova vlada je delovala v obdobju zelo močnega trga dela in visokih nominalnih prihodkov zaradi inflacije (višje cene pomenijo tudi več pobranega DDV-ja).

Iz istega razloga je zavajajoča tudi primerjava javnega dolga. Javni dolg se meri kot odstotek BDP-ja. Če zaradi inflacije in nominalne rasti BDP imenovalec hitro raste, se delež dolga zniža tudi, če dolg v evrih ostane visok ali raste. A pozor: absolutni javni dolg se je ves čas vladavine Roberta Goloba višal. Relativni (vezan na BDP) pa se je manjšal le zaradi gospodarske rasti in višjih davkov.

Bratuškova “nadzira” samo sebe

Kot je izpostavil publicist Peter Jančič, je še vedno plačana kot ministrica vlade (za infrastrukturo), hkrati pa nadzira (beri: hvali) to isto vlado. Spomnimo: v prejšnjem mandatu je opozicija, pijana od zmage, SDS-u kot največji opozicijski stranki onemogočila vodenje KNJF. Na drugi strani desna vlada ne bo imela takšnega luksuza: leva vlada je brezkompromisno prevzela nadzor nad najpomembnejšo parlamentarno komisijo in takoj začela s političnim agitpropom, še preden se je nova vlada sploh oblikovala.

Alenka Bratušek in Robert Golob Foto: Borut Živulovič/F.A.Bobo

Vprašanje pa je, ali je taktika, ki jo je ubrala Alenka Bratušek, pravilna. Mladi so letos na volitvah že dokazali, da je neomajnega zaupanja v levi agitprop nepreklicno konec, sploh odkar je dozorela generacija, ki novic ne konzumira več le iz televizije, radia in časopisov.

V posmeh hvalisanju Alenke Bratušek je ravno danes Evropska komisija Sloveniji znižala napovedano rast BDP na le 1.9 odstotka, primanjkljaj zvišala na 3.3%, hkrati pa Slovenijo predlagala za postopek čezmernega primanjkljaja, za podlagi katerega lahko sledijo celo sankcije in prisilno varčevanje.

I. K.