Skoraj polovica pripadnikov generacije Z priznava, da so v življenjepisu lagali

Prvi stik z delodajalcem se pogosto zgodi še pred razgovorom – na papirju. Tam, kjer kandidat poskuša pustiti vtis, delodajalec pa izluščiti resnico. Po podatkih nedavne raziskave platforme career.io skoraj polovica pripadnikov generacije Z priznava, da so v življenjepisu lagali ali vsaj olepšali dejstva. Gre za tihi dogovor med pričakovanji in realnostjo? Ali pa je to znak globlje generacijske krize zaupanja?

Ko je trg dela prenasičen, se tekmovalnost med iskalci zaposlitve stopnjuje. To pa vodi v vedenjske vzorce, ki jih prejšnje generacije morda ne bi tako hitro sprejele. A generacija Z je odrasla v digitalnem svetu, kjer je podoba pogosto pomembnejša od vsebine. Kako se ta mentaliteta prenese v zaposlitveno prakso?

Generacija Z, Foto: Pexels

Kateri podatki v življenjepisu so najpogosteje prirejeni

Pretiravanje ni nujno enako laž

Raziskava med več kot tisoč zaposlenimi je pokazala, da vsak četrti priznava laži ali olepševanje v življenjepisu. Najpogostejši “grehi” vključujejo pretiravanje glede prejšnjih delovnih nalog, izmišljanje delovnih izkušenj, pomanjkljivo znanje tujih jezikov in lažno prikazovanje doseženih rezultatov.

Največ laži se vrti okoli odgovornosti in delovnih nazivov

Skoraj četrtina vprašanih je priznala, da so si pripisali več odgovornosti, kot so jih dejansko imeli. Nekateri so trdili, da so vodili ekipe, čeprav so bili le podporno osebje. Drugi so navedli delodajalce, pri katerih niso nikoli delali, ali dodali izmišljene projekte, da bi ustvarili vtis večje vpetosti v industrijo.

Kdo laže več – moški ali ženske?

Razlike med spoloma so še vedno izrazite

Podatki kažejo, da so moški nekoliko pogumnejši pri spreminjanju resnice – 33 odstotkov jih priznava laži v življenjepisu, medtem ko je ta delež pri ženskah 21 odstotkov. Moški se pogosteje odločijo za samozavestne izjave, tudi če niso povsem resnične, ženske pa raje uberejo pot previdnega prikazovanja svojih dosežkov.

Vloga samozavesti in družbenih pričakovanj

To vedenje morda izhaja iz pričakovanj, ki jih ima družba do posameznega spola. Medtem ko se moškim pogosto pripisuje samozavest in ambicioznost, se od žensk pričakuje skromnost in zanesljivost. Ti vzorci se prenesejo tudi v način, kako se posamezniki predstavijo na papirju.

Ali delodajalci pričakujejo popolno resnico?

Med vrsticami se pogosto skriva veliko nenapisanega

Večina kadrovskih strokovnjakov priznava, da kandidati pretiravajo. Toda meja med “marketinškim” pristopom in čisto izmišljotino je tanka. Delodajalci običajno gledajo na celoten profil in iščejo notranjo konsistenco – če podatki ne delujejo verodostojno, to hitro zbudi dvom.

Tudi delodajalci olepšujejo svojo podobo

Zanimiv kontrast k iskanju resnice je dejstvo, da številni oglasi za delo sami po sebi niso povsem pošteni. Izrazi kot “dinamično okolje”, “kultura kot družina” ali “možnost napredovanja” pogosto prikrivajo pomanjkanje virov, nejasne vloge ali stroge delovne pogoje. V tem kontekstu postane jasno, zakaj nekateri kandidati čutijo potrebo, da prilagodijo svojo predstavitev.

Značilnosti generacije Z in njihov vpliv na pristop k prijavam

Percepcija kot resničnost: miselnost, izoblikovana na družbenih omrežjih

Generacija Z je odraščala z Instagramom, TikTokom in urejanjem realnosti v objavah. Meja med tem, kar je, in tem, kar je videti, je pogosto zabrisana. V takšnem okolju se tudi predstavitev sebe na življenjepisu dojema bolj kot oblikovanje identitete kot dejanska evidenca preteklih izkušenj.

Je to zavestna laž ali le drugačen način komuniciranja?

Nekateri strokovnjaki menijo, da mladi sploh ne vidijo svojega početja kot laž. Preoblikovanje, poudarjanje določenih vidikov, prikrivanje drugih – vse to se jim zdi sprejemljiv del procesa. Tako kot filtrirajo slike, filtrirajo tudi informacije, ki jih posredujejo morebitnemu delodajalcu.

Ekonomski pritiski kot tihi spodbujevalec neiskrenosti

Vsak zgrešen razgovor lahko pomeni izgubljeno priložnost

Mladi diplomanti se pogosto znajdejo v začaranem krogu: brez izkušenj ne dobijo službe, brez službe pa ne morejo pridobiti izkušenj. V tem sistemu se vsak razpis spremeni v bitko za preživetje. Življenjepis tako postane orodje, s katerim si posameznik ustvari priložnost za vstop.

Laži kot simptom nefunkcionalnega trga dela

Zaposlitveni svet ne spodbuja vedno odprtosti. Celo strokovnjaki za zaposlovanje priznavajo, da je sistem pogosto postavljen tako, da nagrajuje samozavest, odločnost in vztrajanje – četudi so ti atributi podprti s polresnicami. Kandidati to čutijo in se odzivajo po svoje.

Karierni nasveti za vse, ki čutijo skušnjavo

Uporabite moč pripovedovanja, ne izmišljanja

Karierni svetovalci svetujejo, da izkušenj ne izmišljate, ampak jih oblikujete v močne zgodbe. Tudi če vaše pretekle vloge niso bile vodstvene, lahko poudarite prispevke, pobude ali sodelovanja. Vprašanje ni, ali ste bili vodja – ampak, kako ste razmišljali in se odzivali.

Vaja resnice: preverite, kaj bi delodajalec dejansko lahko preveril

Pred oddajo prijave se vprašajte: bi lahko to informacijo preverili? Če je odgovor pritrdilen, bodite iskreni. V nasprotnem primeru tvegate hitro izgubo zaupanja – in s tem tudi priložnosti, ki ste si jih s trudom odprli.

Med etiko in realnostjo

Resnica v življenjepisu je pogosto stvar percepcije

V svetu, kjer vsakdo nekaj skriva in nekaj poudari, popolne transparentnosti morda ne bo nikoli. A to še ne pomeni, da ne moremo biti pošteni. Generacija Z s svojimi navadami postavlja ogledalo sistemu, ki je pogosto bolj podoben predstavi kot uravnoteženi tekmi. In morda je čas, da se vprašamo – ali sistem sploh spodbuja poštenost?

Generacija, ki je odraščala brez WiFi: spomini na 80. in 90. leta

Objava Skoraj polovica pripadnikov generacije Z priznava, da so v življenjepisu lagali se je pojavila na Vse za moj dan.