ARTICLE AD
Srce, ki ga ne boli zaradi bolezni, temveč zaradi čustev
V svetu, kjer so telesne bolezni pogosto bolj sprejete kot čustvene, marsikdo pozabi, da so med seboj tesno prepletene. Ko rečemo, da nas nekaj boli v srcu, največkrat ne mislimo dobesedno – a medicina pravi drugače. Obstaja bolezen, ki ji pravijo sindrom zlomljenega srca. Romantičen izraz, ki skriva nekaj mnogo resnejšega.
Sindrom zlomljenega srca ali takotsubo kardiomiopatija ni izmišljotina. Je resnično zdravstveno stanje, pri katerem se srčna mišica začasno oslabi, najpogosteje po hudih čustvenih pretresih. In čeprav se večina ljudi ob besedi »zlomljeno srce« nasmehne ali zamahne z roko, lahko ta pojav v skrajnih primerih vodi celo v smrt. Gre za dokaz, da čustva niso le v glavi – udarijo lahko tudi v prsni koš.

Kaj se dogaja v telesu, ko se srce zlomi?
Sindrom zlomljenega srca se najpogosteje pojavi nenadoma, brez predhodnih znakov, in pogosto posnema srčni napad. Bolnik lahko občuti hudo bolečino v prsih, težko dihanje, razbijanje srca in celo izgubo zavesti. V bolnišnici EKG in krvne preiskave pokažejo podobnosti z infarktom, a koronarografija – pregled žil – pokaže, da ni zamašitve. Kar se je zgodilo, je nekaj drugega: srce je doživelo šok.
V trenutkih močnega stresa – ob smrti bližnje osebe, ločitvi, izgubi službe ali hudem prepiru – telo sprosti velike količine stresnih hormonov, zlasti adrenalina in noradrenalina. Ti delujejo kot eksplozija na srčno mišico, predvsem na levi prekat, ki se nenadoma deformira in oslabi. Srce ne more več učinkovito črpati krvi, kar povzroča simptome, podobne infarktu.
Značilna oblika srca pri tem sindromu je podobna loncu za lovljenje hobotnic – takotsubo – kar je japonski izraz, po katerem je sindrom dobil ime. Srce na slikah deluje razširjeno in brez običajnega ritma delovanja, a posebnost te bolezni je, da je stanje običajno reverzibilno. Po nekaj dneh ali tednih se delovanje srca povrne v normalno stanje – če ukrepamo pravočasno.
Kdo je najbolj ogrožen?
Čeprav sindrom lahko prizadene kogarkoli, so statistike jasne: najpogosteje ga doživijo ženske po menopavzi. Domneva se, da hormonske spremembe, zlasti upad estrogena, zmanjšajo naravno zaščito srca pred stresnimi hormoni. Vendar to ne pomeni, da so moški imuni. Tudi pri njih se pojavljajo primeri, predvsem po nenadnih življenjskih pretresih.
Značilno je, da bolniki pred dogodkom niso imeli nobenih srčno-žilnih težav. Gre torej za zdrave ljudi, ki so v nekaj urah postali srčni bolniki – zaradi psihološkega šoka. Ta paradoks povzroča dodatno zmedo, saj mnogi ne pomislijo, da lahko stres povzroči tako konkretne in nevarne fizične posledice.
Lahko se zgodi tudi vam – in tega ne boste pričakovali
Vsakdo izmed nas je že kdaj občutil, kako močna čustva vplivajo na telo. Tresenje rok, potenje, občutek cmoka v grlu, hitro bitje srca – to niso iluzije. So znaki, da telo na psihološki stres odgovarja z biološkimi mehanizmi. In ko je stresa preveč, se ti mehanizmi obrnejo proti nam.
Sindrom zlomljenega srca se največkrat pojavi nenadoma, brez opozorila. Lahko ste v avtu, doma ali na delovnem mestu. Počutite se, kot da doživljate srčni napad – in v resnici se telesu to res dogaja, le da ni vzrok zamašena žila, temveč čustveni cunami.
Pogosto se zgodi po izgubi ljubljene osebe – znan je primer, ko sta zakonska partnerja umrla le nekaj dni narazen, eden od infarkta, drugi zaradi sindroma zlomljenega srca. Čustvena bolečina je bila dobesedno premočna.
Kako ga prepoznamo in kaj storiti?
Ker so simptomi podobni srčnemu napadu, je ob njihovem pojavu treba nemudoma poiskati zdravniško pomoč. Bolnika običajno sprejmejo kot nujen primer, opravijo vse klasične preiskave za srčni infarkt. Če se izkaže, da ni prisotna koronarna bolezen, a je srčna mišica oslabela, zdravniki začnejo sumiti na sindrom zlomljenega srca.
V večini primerov se stanje v nekaj dneh začne izboljševati, a to ne pomeni, da lahko vse skupaj pozabimo. Srce potrebuje počitek, telo okrevanje, in predvsem – duševno zdravje mora postati prednostna naloga. Če ne zdravimo vzroka, obstaja nevarnost ponovitve.
Zdravljenje običajno vključuje zdravila za podporo srca, pomirjevala, včasih tudi antidepresive. A dolgoročno je ključna sprememba življenjskega sloga: zmanjšanje stresa, več gibanja, pogovori, terapije, čustvena podpora. Sindrom zlomljenega srca je opozorilo – rdeči alarm telesa, da nekaj ni v redu.
Se lahko zaščitimo, preden je prepozno?
Nihče ne more napovedati tragedij. Življenje nas včasih vrže na kolena. A obstajajo načini, kako okrepiti telo in duha, da bomo lažje prebrodili hude čase. Redna telesna aktivnost, zdrava prehrana, zadosten spanec in predvsem skrb za duševno zdravje so dejavniki, ki pomagajo ustvariti notranjo odpornost.
Pogovori z bližnjimi, strokovna psihološka pomoč, tehnike sproščanja, meditacija – vse to ni modna muha, temveč nujna orodja v svetu, kjer stres ni več izjema, temveč norma. Ko se zgodi nekaj hudega, nam bo notranja stabilnost pomagala, da ne zdrsnemo čez rob.
Sindrom zlomljenega srca nas opominja, da so čustva izjemno močna sila. In če jih predolgo potiskamo v ozadje, nas telo enkrat ustavi. Včasih na najglasnejši možni način – z bolečino v prsih.
Kako naprej po zlomljenem srcu?
Dobra novica je, da se večina bolnikov popolnoma okreva. Srčna mišica se vrne v normalno obliko in delovanje, če le pravočasno ukrepamo. A psihološke posledice lahko ostanejo. Strah, da se bo stanje ponovilo, negotovost, občutek šibkosti – vse to spremlja okrevanje.
Zato je nujno, da zdravljenje ne obsega le telesnih, temveč tudi čustvene in socialne razsežnosti. Okrevanje pomeni tudi, da se naučimo bolje poslušati sebe, prepoznati meje in si pravočasno poiskati pomoč.
Sindrom zlomljenega srca ni znamenje šibkosti. Je pokazatelj, da smo ljudje. Da imamo srce – in da to srce ni le mišica, temveč tudi prostor čustev, bolečin in ljubezni.
Srce ne laže – poslušajmo ga
Čeprav se v sodobnem svetu zdi, da moramo biti močni, neprebojni in racionalni, nas življenje včasih nauči drugače. Srce, ki je dobesedno na udaru čustev, je lahko šibko – a ravno v tem je njegova moč. Priznati si, da nas nekaj boli, in ukrepati, še preden nas sesuje, je pogum, ne šibkost.
Sindrom zlomljenega srca ni redkost. Je klic telesa na pomoč. In čeprav se po okrevanju lahko znova smejimo, nosimo v sebi opomin: da ni nič pomembnejšega kot zdravje – tudi tisto, ki ga ne vidimo na prvi pogled.
Objava Sindrom zlomljenega srca in ko bolečina ni le v glavi se je pojavila na Vse za moj dan.