Silvestrovo: noč, ko svet verjame, da lahko z dejanji vpliva na prihodnje leto

Silvestrovo je eden redkih dni v letu, ko se skoraj ves svet istočasno ustavi, pogleda nazaj in si skuša zagotoviti boljšo prihodnost. Čeprav gre formalno le za prehod iz enega koledarskega leta v drugo, ima ta noč izjemno simbolno moč. Prav zato so se okoli nje skozi stoletja nabrali številni običaji, vraže in rituali, ki imajo skupno točko: željo po sreči, zdravju, obilju in zaščiti pred slabim.

Ime silvestrovo izvira iz krščanskega koledarja in je povezano s papežem Silvestrom I., ki je umrl 31. decembra leta 335. Ta dan se je v cerkvenem koledarju ohranil kot god sv. Silvestra, ime pa se je v mnogih evropskih jezikih prijelo za zadnji dan leta. Vendar pa je praznovanje prehoda v novo leto precej starejše od krščanstva. Že stari Rimljani so novo leto povezovali z bogom Janusom, bogom prehodov, vrat in začetkov, po katerem je poimenovan tudi mesec januar.

Eden najbolj razširjenih silvestrskih običajev po svetu je izbira rdečega perila. Ta navada izvira iz južne Evrope, predvsem iz Italije in Španije. Rdeča barva je že v antiki simbolizirala življenje, kri, moč in zaščito pred zlom. Po tradiciji naj bi rdeče perilo prinašalo srečo v ljubezni, vendar le, če je novo in podarjeno. V nekaterih delih Italije celo verjamejo, da ga je treba po silvestrovem zavreči, saj naj bi s tem odnesli staro energijo preteklega leta.

Vraže ob novem letu so pogosto povezane tudi s tem, kaj jemo. V številnih državah ima hrana močan simbolni pomen. V Španiji in nekaterih latinskoameriških državah ob polnoči pojedo dvanajst grozdnih jagod, eno za vsak udarec ure. Vsaka jagoda naj bi predstavljala en mesec v prihajajočem letu. Če jih poješ pravočasno, naj bi ti leto prineslo srečo. Ta običaj se je razširil v začetku 20. stoletja, domnevno tudi zaradi presežka grozdja, a se je kljub temu trdno zasidral v tradiciji.

Na Balkanu in tudi v Sloveniji ima silvestrska miza pogosto mesne jedi, zlasti svinjino. Razlaga izhaja iz simbolike živali: prašič naj bi rilo naprej, kar pomeni napredek, medtem ko perutnina praska nazaj in naj bi simbolično odnašala srečo. Zato se v nekaterih okoljih ob novem letu izogibajo piščancu ali puranu. Podobna logika velja tudi za ribe, ki naj bi zaradi plavanja simbolizirale gibanje in obilje.

Posebno mesto med vražami ima tudi denar. V mnogih kulturah velja, da moraš v novo leto vstopiti z denarjem v žepu, saj naj bi to zagotavljalo finančno stabilnost. V Sloveniji se je dolgo ohranjalo prepričanje, da na novega leta dan ne smeš ničesar posoditi ali odnesti iz hiše, ker s tem odneseš srečo in blaginjo. Prav tako naj bi bil prvi obiskovalec v hiši po polnoči moškega spola, saj naj bi to prinašalo dobro leto.

Silvestrski poljub ob polnoči ima korenine v starih angleških in nemških običajih. Verjeli so, da bo človek, ki ob prehodu v novo leto ostane sam, celo leto osamljen. Poljub naj bi zapečatil srečo v ljubezni in preprečil nesoglasja v prihajajočem letu. Danes je ta običaj predvsem romantičen simbol, a njegova izvorna funkcija je bila precej bolj praktična.

Po svetu so se razvili tudi precej nenavadni silvestrski rituali. Na Danskem ljudje na silvestrovo mečejo stare krožnike pred vrata prijateljev in sosedov. Več črepinj pomeni več prijateljev in več sreče. V Grčiji ob polnoči razbijejo granatno jabolko pred vhodom v hišo, saj število raztresenih semen simbolizira obilje. Na Filipinih je vse v znamenju kroga: okrogle oblike, krogi in pike simbolizirajo kovance in bogastvo, zato ljudje nosijo oblačila s pikami in na mizo postavljajo okroglo sadje.

Na Japonskem se novo leto začne tišje, a nič manj simbolno. Budistični templji ob polnoči zazvonijo zvonove natanko 108-krat, kar predstavlja 108 človeških slabosti, od katerih se ljudje simbolno poslovijo. Novo leto je tam čas očiščenja, reda in novih začetkov, pogosto brez hrupnega praznovanja.

Tudi ognjemeti, ki so danes skoraj samoumevni, imajo simbolni pomen. Hrup in svetloba naj bi v preteklosti odganjala zle duhove in slabo energijo. Ta funkcija se je skozi čas ohranila, čeprav danes ognjemete večinoma povezujemo z zabavo in spektaklom.