Šest od desetih prebivalcev Slovenije se lani ni peljalo z avtobusom ali vlakom

Slovenci imamo radi avtomobile. To ni več skrivnost, temveč dejstvo, ki ga potrjujejo tudi najnovejši podatki Statističnega urada Republike Slovenije. Raziskava o uporabi javnega prevoza v letu 2024 razkriva, da se je kar 62 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih šestnajst let ali več, v zadnjih dvanajstih mesecih niti enkrat ni peljalo z avtobusom ali vlakom. To pomeni, da je več kot polovica prebivalcev javni prevoz popolnoma izključila iz svojega vsakdana.

Čeprav je javni prevoz praviloma cenejši, bolj trajnosten in okolju prijaznejši, ga večina ljudi preprosto ne uporablja. V ospredju je predvsem avtomobil, ki ostaja prevladujoč način premikanja po državi. Razlogi za to so različni in večplastni. Nekateri se nanašajo na udobje in hitrost, drugi na dostopnost ali pa preprosto na navado.

Članek osvetljuje navade prebivalcev Slovenije pri uporabi javnega prevoza, razloge za njegovo redko uporabo in posledice, ki jih to prinaša.

Vlak, Slovenske železnice

Kdo v Sloveniji uporablja javni prevoz vsak dan?

Podatki SURS jasno kažejo, da je delež ljudi, ki se vsakodnevno vozijo z avtobusom ali vlakom, razmeroma majhen. Skupaj je takšnih le 6 odstotkov prebivalcev. To pomeni, da javni prevoz vsak dan uporablja približno vsak šestnajsti prebivalec Slovenije.

Dijaki in študenti so najbolj zvesti avtobusom in vlakom

Med mladimi je slika popolnoma drugačna. Kar 38 odstotkov dijakov in študentov je v letu 2024 vsak dan uporabljalo javni prevoz. To je povsem razumljivo, saj številni med njimi živijo zunaj krajev, kjer se šolajo, in se morajo vsakodnevno voziti v šolo ali na fakulteto. Avtomobila večinoma nimajo, zato je avtobus ali vlak zanje pogosto edina realna možnost.

Poleg tega je med mladimi še vedno močna tradicija uporabe mesečnih vozovnic, ki omogočajo neomejeno vožnjo po razmeroma ugodni ceni. Javni prevoz za to skupino tako ni izbira, temveč nuja, ki oblikuje njihov vsakdan.

Zaposleni in samozaposleni so daleč zadaj

Med zaposlenimi je delež vsakodnevnih uporabnikov javnega prevoza le 5 odstotkov, med samozaposlenimi pa komaj 2 odstotka. To pomeni, da večina delovno aktivnih prebivalcev v službo potuje z avtomobilom. Razlog je pogosto v tem, da avtobusne in železniške povezave niso časovno prilagojene delovnim urnikom.

Samozaposleni so še bolj posebna skupina. Kar 80 odstotkov jih je v raziskavi navedlo, da v celem letu sploh niso uporabili javnega prevoza. Njihov življenjski slog in način dela omogočata večjo prilagodljivost in prostorsko neodvisnost, kar pogosto pomeni uporabo lastnega avtomobila.

Kdo javnega prevoza ne uporablja nikoli?

Najbolj izstopajo samozaposleni, saj jih kar osem od desetih v letu 2024 ni uporabilo avtobusa ali vlaka niti enkrat. V vrhu so tudi zaposleni, saj jih 69 odstotkov javnega prevoza ni uporabljalo.

Upokojenci redko uporabljajo javni prevoz

Tudi med upokojenci je slika podobna. Kar 56 odstotkov jih je navedlo, da se v zadnjem letu sploh niso peljali z javnim prevozom. Med njimi je delež tistih, ki ga uporabljajo redno, izjemno majhen. V povprečju so ga uporabili le občasno, največkrat zaradi obiskov zdravnika ali ob posebnih priložnostih, ko jim je vožnja z avtomobilom predstavljala večjo obremenitev.

Brezposelni nekoliko pogosteje na avtobusu

Brezposelni so zanimiva skupina, saj jih 42 odstotkov javni prevoz uporablja vsaj občasno. Štirje odstotki celo vsakodnevno, 12 odstotkov pa tedensko. To je povezano z njihovimi potrebami po iskanju zaposlitve, obiskovanju uradov in opravljanju obveznosti. Kljub temu jih 58 odstotkov javnega prevoza ni uporabljalo.

Glavni razlogi za neuporabo javnega prevoza

Raziskava SURS kaže, da je najpogostejši razlog za neuporabo javnega prevoza čas. Kar četrtina vprašanih je navedla, da vožnja z avtobusom ali vlakom vzame preveč časa. V primerjavi z avtomobilom so povezave počasnejše, postanki številni in poti pogosto daljše.

Dostopnost je velik problem

Za 15 odstotkov prebivalcev je glavni problem nedostopnost. V številnih manjših krajih avtobusne ali železniške povezave bodisi ne obstajajo bodisi so tako redke, da niso uporabne za vsakodnevne potrebe. To je še posebej izrazito v bolj odročnih regijah, kjer brez lastnega avtomobila življenje postane skoraj nemogoče.

Avtomobil je kralj slovenskih cest

Najpogostejši razlog za izogibanje avtobusom in vlakom pa je, da imajo prebivalci na voljo avtomobil, ki ga preprosto raje uporabijo. Kar 49 odstotkov vprašanih je navedlo, da jim avtomobil pomeni boljšo in hitrejšo možnost za opravljanje vsakodnevnih poti.

Avto omogoča več svobode, prilagodljivosti in zasebnosti. Ni se treba prilagajati voznim redom in urnikom, kar je za številne odločilna prednost.

Cena vozovnic nima bistvene vloge

Presenetljivo pa cena vozovnic ni imela pomembnega vpliva. Čeprav bi lahko pričakovali, da je višina stroškov odločilna, je večina vprašanih menila, da cena vozovnic ni razlog, da javnega prevoza ne uporabljajo. To pomeni, da je ključno vprašanje predvsem dostopnost in čas, ne pa denar.

Posledice nizke uporabe javnega prevoza

Dejstvo, da večina Slovencev ne uporablja avtobusov in vlakov, ima pomembne posledice za okolje, promet in kakovost življenja.

Prometne obremenitve in zastoji

Slovenija je država, kjer je število avtomobilov na prebivalca med najvišjimi v Evropi. To pomeni, da je vsakodnevna obremenjenost cest velika, prometni zastoji pa vse pogostejši. Vsakodnevna uporaba avtomobilov prinaša tudi več nesreč, hrupa in onesnaženja.

Okoljski vidik

Avtomobili so eden glavnih virov emisij toplogrednih plinov. Čeprav se prometna politika v zadnjih letih usmerja v spodbujanje električnih vozil, je večina avtomobilov še vedno na fosilna goriva. Nizka uporaba javnega prevoza tako dodatno otežuje doseganje okoljskih ciljev in zmanjševanje emisij.

Družbena neenakost

Ker javni prevoz pogosto uporabljajo tisti, ki si ne morejo privoščiti avtomobila, nizka kakovost in slaba dostopnost avtobusov ter vlakov povečujeta občutek družbene neenakosti. Dijaki, študenti, brezposelni in starejši so skupine, ki so najbolj odvisne od javnega prevoza. Če ta ni ustrezen, so njihove možnosti omejene.

Gneča na avtocesti

Kako povečati uporabo javnega prevoza?

Če želi država izboljšati položaj, bo morala nasloviti ključne težave, ki odvračajo ljudi od uporabe avtobusov in vlakov.

Potrebne so hitrejše povezave

Ključni izziv je čas. Javni prevoz mora postati hitrejši in bolj učinkovit. To pomeni posodobitev železniških prog, boljšo organizacijo avtobusnih linij in manj postankov na daljših relacijah. Hitrejše povezave bi lahko zmanjšale razlike v primerjavi z avtomobili.

Boljša dostopnost v manjših krajih

Eden od ukrepov bi lahko bila uvedba prilagodljivih avtobusnih povezav na podeželju, kjer stalne linije niso ekonomsko upravičene. Tako imenovani prevozi na zahtevo bi lahko rešili težavo številnih manjših naselij.

Spodbujanje kombiniranega prevoza

Veliko se govori tudi o kombiniranju javnega prevoza in kolesarjenja ali uporabe avtomobila do parkirišča ob železniški postaji. Takšne rešitve, imenovane parkiraj in pelji se, lahko povečajo privlačnost javnega prevoza, saj zmanjšujejo odvisnost od osebnega avtomobila.

Prihodnost slovenskega javnega prevoza

Slovenija se sooča z izzivom, ki ni enostaven. Po eni strani imamo tradicijo močne navezanosti na avtomobil, po drugi strani pa ambicije po trajnostnem razvoju. Javnemu prevozu bo treba dati nov zagon, če želimo zmanjšati prometne obremenitve in doseči okoljske cilje.

Čeprav je delež uporabnikov majhen, se med mladimi kaže potencial. Dijaki in študenti so dokaz, da se javni prevoz lahko uporablja množično, če je dobro organiziran in cenovno dostopen. Ključno vprašanje pa je, ali bo država znala te izkušnje prenesti tudi na širšo populacijo.

Kakšna bodo potovanja po Sloveniji?

Podatki Statističnega urada Republike Slovenije so jasni in zgovorni. Avtomobil v Sloveniji ostaja kralj cest, avtobusi in vlaki pa so za večino prebivalcev obrobna možnost. Čeprav so trajnostni cilji vedno glasnejši, je realnost še daleč od želja.

Slovenija bo morala v prihodnjih letih izbrati smer. Ali bomo še naprej vlagali predvsem v ceste in avtomobile, ali pa bomo več pozornosti namenili modernizaciji javnega prevoza. Jasno je, da lahko samo z večjo učinkovitostjo, dostopnostjo in hitrostjo avtobusi in vlaki postanejo resna alternativa osebnemu avtomobilu.

Vprašanje ni več, ali javni prevoz potrebujemo, temveč ali smo pripravljeni spremeniti navade, ki so globoko zakoreninjene v našem načinu življenja.

Avtomobili preplavili Slovenijo: rast, ki je spremenila vsakdan

Objava Šest od desetih prebivalcev Slovenije se lani ni peljalo z avtobusom ali vlakom se je pojavila na Vse za moj dan.