Savinjski kmetje: Zadrževalniki ogrožajo obstoj kmetijskih zemljišč

Kmetje iz Spodnje Savinjske doline menijo, da načrt gradnje suhih zadrževalnikov za zmanjšanje tamkajšnje poplavne ogroženosti predstavlja veliko tveganje za njihova kmetijska zemljišča in ogroža njihov obstoj.

Predlog državnega prostorskega načrta (DPN) za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini, ki je v javni obravnavi, bo močno vplival na 394 kmetijskih gospodarstev, od tega na 35 mladih prevzemnikov kmetij, je na novinarski konferenci povedal kmet Klemen Šalej iz Drešinje vasi pri Žalcu. “Po moji oceni bo oškodovanih še 500 hektarjev zemljišč v okolici Ložnice, ki jih v predlogu DPN-ja niso omenili,” je dejal.

Kmete skrbi, da bodo primorani njivske površine spremeniti v travinje in da bo kmetovanje popolnoma onemogočeno. Na tem območju imajo vsa kmetijska gospodarstva sklenjena pogodbena razmerja s kupci (mleko, meso, poljščine, hmelj) in jih skrbi, da ne bodo mogla več izpolnjevati prodajnih pogodb (zavezujoče pogodbe s kupci, kjer so opredeljene količine in cene).

Občasno poplavljanje najboljših kmetijskih zemljišč bo naneslo ostanke olj, mikroplastiko in odpadke iz gospodinjstev, kar bo zagotovo vplivalo na kakovost tal in ekonomsko varnost kmetij. Na nekaterih območjih so tla izrazito prodnata, zato obstaja tveganje, da bo talna voda vdrla v  bližnje objekte. Kmet Rok Satler je opozoril, da  bodo pridelki ter zemljišča ob prvi poplavi neuporabna. Posledica je zaprtje kmetijskih gospodarstev. DPN sicer predvideva nekatere sanacijske ukrepe, vendar na podlagi izkušenj drugih lokacij ti pridejo bistveno prepozno, v Celju šele po sedmih letih.

Ukrepi se sprejemajo brez soglasja lastnikov zemljišč

Vodja Iniciative lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč Spodnje Savinjske doline Rok Sedminek je povedal, da pri pripravi DPN-ja pristojni niso upoštevali pripomb kmetov. Ti so med drugim vztrajali, da naj se ukrepi za protipoplavno varnost urejajo vse od izvira do izliva Savinje z vsemi pritoki: “O ukrepih se odloča brez lastnikov kmetijskih zemljišč. Mi si želimo protipoplavne varnosti, vendar pričakujemo, da bo smotrna in učinkovita. Predlog DPN-ja pa se zdaj kljub obljubam osredotoča le na Spodnjo Savinjsko dolino,” je poudaril Sedminek.

Prav tako je opozoril, da so v načrtovanih zadrževalnikih v Žalski občini črpališča pitne vode in vodovarstvena območja prve, druge in tretje kategorije (Levec, Šempeter): “Ne morem razumeti, da nekdo s takšno lahkoto tvega, da bo Savinjska dolina izgubila dostop do pitne vode iz pipe.“

Kmetje iz Spodnje Savinjske doline bodo Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) predlagali, da zadrži  postopke za sprejem DPN-ja, dokler se ne opravijo sestanki z lastniki kmetijskih gospodarstev, ki izgubljajo kmetijska zemljišča. Na sestankih bodo ponovno proučili tudi druge možnosti (umeščanje vodnih zadrževalnikov, umeščanje suhih zadrževalnikov na nekmetijskih zemljiščih ali slabših kmetijskih zemljiščih). MNVP mora prek Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov  poiskati možnosti za nadomeščanje kmetijskih zemljišč. Pri sanacijskih ukrepih je treba upoštevati celoten GERK (celotno zemljišče vsakega lastnika) in ne zgolj tisti del, ki je v območju zadrževalnika (v nekaterih primerih je 20 odstotkov GERK-a v zadrževalniku, ostalo zunaj). Nujno je treba uvesti sanacijske načrte za vse trajne nasade in hmeljišča, ne glede na površino in delež zemljišč ene kmetije v zadrževalnikih (sanacijski ukrepi naj bi se namreč pripravljali le za kmetije, ki imajo na območju zadrževalnikov nad 5 odstotkov kmetijskih zemljišč oziroma nad enim hektarjem). Kmetje prav tako zahtevajo, da se pripravi vpliv protipoplavnih ukrepov na posamezne kmetije že v okoljskem poročilu in ne šele kasneje.

C. Š.