Fiskalni svet opozarja na eksplozijo primanjkljaja, za katerega je kriva vladna politika, ne izredne razmere

Primanjkljaj državnega proračuna se je lani občutno povečal, pri čemer v nasprotju s prejšnjimi leti ni bil posledica izrednih razmer, temveč predvsem sprejetih ukrepov ekonomske politike. Tekoča poraba države se je povečala precej hitreje od rasti bruto domačega proizvoda, kar z vidika dolgoročne vzdržnosti javnih financ pomeni povečano tveganje, po poročanju STA opozarja fiskalni svet.

V državni proračun se je v letu 2025 steklo 15,1 milijarde evrov prihodkov, kar je 3,7 odstotka več kot leto prej, medtem ko so se odhodki povečali za 9,5 odstotka, na nekaj več kot 16,8 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj je tako znašal 1,7 milijarde evrov, kar je bistveno več kot leto prej, po ocenah fiskalnega sveta pa naj bi se v letošnjem in prihodnjem letu še dodatno poglobil.

Razlog je višja javna potrošnja

Fiskalni svet opozarja, da je bil visok primanjkljaj ob koncu leta predvsem posledica ukrepov ekonomske politike, kot so zimski regres, zimski dodatek za upokojence ter dodatno financiranje zdravstvene blagajne. V preteklih letih so namreč primanjkljaje večinoma povzročale izredne razmere, tokrat pa takšnih dejavnikov ni bilo.

Predsednik vlade Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič (Foto: STA)

Prihodki državnega proračuna so se povečali manj kot leto prej, glavni vir rasti pa so bila evropska sredstva, ne domači viri. Ti so bili pod pritiskom poslabšanih gospodarskih razmer, kar dodatno omejuje manevrski prostor javnih financ.

Seveda velja omeniti, da je gospodarstvo v slabem stanju tudi zaradi vojne države z gospodarstvom (prekomerno obdavčenje dela, preregulacija, napad na espeje in normirance …).

Minister za gospodarstvo Matjaž Han (Foto: STA)

Na odhodkovni strani so se izdatki brez interventnih ukrepov povečali za 14,8 odstotka, kar je približno petkrat hitreje kot leto prej. Rast je bila po oceni fiskalnega sveta široko osnovana, ključni razlog pa višji stroški dela, povezani s plačno reformo in izplačilom zimskega regresa. Na to nakazuje tudi poročilo fiskalnega sveta, ki navaja, da so bili stroški dela lani za 14,1 odstotka višji kot leto prej. Večji del rasti je posledica začetka uvajanja novega plačnega sistema, pri čemer sta bila prva dva obroka izplačana pri plačah za januar in oktober. Decembra je sledilo še izplačilo zimskega regresa v skupnem obsegu približno 120 milijonov evrov.

Poraba sektorja država se viša veliko hitreje od gospodarske rasti

Fiskalni svet ob tem ugotavlja, da se je realna tekoča poraba celotnega sektorja država drugo leto zapored povečala bistveno hitreje od ocenjene dolgoročne gospodarske rasti, podobna dinamika pa se obeta tudi v prihodnjih letih. Javna poraba se tako povečuje hitreje, kot dolgoročno raste sposobnost gospodarstva za ustvarjanje prihodkov, kar je po mnenju sveta še posebej problematično, saj je tekočo porabo po uveljavitvi pravic težko zmanjševati. Nosilce ekonomske politike zato poziva k previdnosti pri spodbujanju pričakovanj po nadaljnjih intervencijah države.

Poraba države raste hitreje kot gospodarstvo, foto: AFP

Glede dolga države fiskalni svet navaja, da se je njegov delež v BDP do konca tretjega četrtletja lani nekoliko povečal in dosegel raven, primerljivo s tisto pred začetkom epidemije. Po deležu dolga se Slovenija uvršča v zgornjo polovico držav članic Evropske unije.

Kaj pomeni napoved fiskalnega sveta?

Če se bo opisana dinamika nadaljevala, bi to lahko v prihodnjih letih pomenilo vse večji pritisk na javne finance in omejevanje fiskalne prožnosti države. Tudi Evropska komisija ugotavlja, da proračun za prihodnje leto, ki je bil nedavno sprejet v državnem zboru, tvega neskladnost s pravili Evropske unije. Svet Evropske unije je Sloveniji namreč priporočil rast neto odhodkov na zgornji meji 5,6 odstotka za letošnje leto in 4,4 odstotka za prihodnje. Slovenska rast bo opazno višja, in sicer 8,1-odstotna za prihodnje leto ter 5,7 odstotka za leto 2027.

Fiskalni svet, foto: gov.si

Fiskalni svet že sicer od začetka mandata opozarja, da je poraba prociklična, kar pomeni, da se vlada obnaša, kot da bo gospodarska rast večna in se bo celo vsako leto dodatno povečevala, mednarodne razmere pa nakazujejo, da se bo zgodilo ravno nasprotno. To pomeni, da se vlada, za razliko od drugih evropskih vlad, ne pripravlja na težke čase, ki prihajajo, ampak se obnaša, kot da smo še vedno sredi konjunkture in poplave poceni natisnjenega denarja. Izdatki sledijo in celo presegajo vedno višje prilive v proračun, ki so posledica vedno višjih davkov. Kaj se bo zgodilo, ko bo gospodarstvo omagalo in ne bo več sposobno z enakim tempom polniti požrešnega državnega proračuna?

Vlada se pri svojih izračunih naslanja predvsem na projekcije Urada za makroekonomske analize (UMAR), ki bi se lahko kaj kmalu izkazale za pretirano optimistične, to pa bi lahko ogrozilo proračun, saj ta ni zastavljen dovolj previdno.

Umar, Foto: Sta

Ob morebitnem poslabšanju gospodarskih razmer ali novih zunanjih šokih bi imela država manj manevrskega prostora za odzivanje, hkrati pa bi se lahko okrepili pritiski na znižanje porabe ali dodatne davčne ukrepe, kar bi vplivalo tako na gospodinjstva kot na konkurenčnost gospodarstva.

V času te vlade je potonilo cel kup podjetij – Luka Mesec je samo opazoval, ko je ša v stečaj Mariborska livarna, foto: Fb

Kaj se bo torej zgodilo, ko se bo slovenski prociklični proračun srečal z ekonomsko resničnostjo nižjih prihodkov? Možna sta le dva scenarija: ostro varčevanje na ravni Grčije ali ostra dodatna obdavčitev srednjega sloja in podjetništva.

Ker ekonomski cikli delujejo v obdobjih od treh do petih let, se bomo z odločitvami Golobove vlade spopadali šele čez leta, ko bo neka povsem druga vlada varčevala in bila deležna gneva ljudstva.

I. K.