Sardinija pleše! Orientalski plesni svet je dobil nov poletni plesni festival!

Poleti, ko se uradno plesno šolsko leto zaključi, se plesno izobraževanje ob morju zdi kot sanje. Če dodamo temu še turkizno mediteransko morje in enega najbolj priljubljenih evropskih otokov – Sardinijo, se plesni nomadi z veseljem podamo na pot.

Pred nekaj tedni, natančneje v soboto, 14. in v nedeljo, 15. junija je orientalski plesni svet dobil nov poletni plesni festival. Čudovita Sardinija, s turkiznimi plažami in izjemno hrano je gostila sestrski festival slovenskega SOD (Spring Oriental Dreamcamp). Idejna vodja in organizatorka dogodka je Claudia Vacca z umetniškim imenom Maia Diunzel. Claudia je večletna učenka šefice slovenskega SOD Mateje Mikulan. Claudia in Mateja sta se prvič spoznali leta 2013, ko je Mateja spremljala češko plesalko Shereen na njenem deset dnevnem intenzivnem plesnem srečanju v Sassariju na Sardiniji. Tam sta se spoprijateljili in povezali. Mateja je potem na Sardiniji samostojno poučevala še leta 2014 in 2017. Claudia pa je skupaj s kolegico Sonio večkrat prišla tudi na Matejin festival Nawar.

Gostiteljica in organizatorka festivala Claudia Maia.

Zadnji dve leti Mateja Mikulan organizira Spring Oriental Dreamcamp. Claudia se je udeležila lanskega in letošnjega, s tem, da je bila letos tudi učiteljica festivala in skupaj z njo je s Sardinije pripotovalo kar nekaj učenk. Spring Oriental Dreamcamp je že po prvem letu postal zelo priljubljen in Mateja pravi, da sta se s Claduio večkrat slišali in pogovarjali o tem.

Nekoč pa je Claudia Mateji predstavila idejo o poletni verziji festivala – o Summer Oriental Dreamcampu. ‘Ko mi je Claudia prvič predstavila idejo o Summer Oriental Dreamcampu, se mi je zdela kot sanje – čudovita, a morda nekoliko oddaljena od realnosti, zato je sprva nisem vzela povsem resno. Oriental Dreamcamp namreč zame ni le festival – je moj plesni otrok, projekt, v katerega vlagam ogromno časa, ljubezni, energije in navsezadnje tudi denarja. Zame je to prostor, kjer ne gre samo za delavnice in nastope, ampak za skupnost, v kateri se povezujemo, skupaj rastemo, se zabavamo, smejimo in ustvarjamo pristne vezi. Ko sva s Claudio dorekli vse podrobnosti, sem bila navdušena, hvaležna in predvsem srečna. Claudii sem stoprocentno zaupala, da bo znala prenesti esenco SOD na Sardinijo – in to se je res zgodilo.’

Prva napoved poletne edicije festivala je zaživela takoj po končanem marčevskem SOD. Za prvi Summer Oriental Dreamcamp se je Claudia odločila povabiti kar Matejo in mojo malenkost. Matejo zato, ker jo dobro pozna, ker je bila že večkrat na Sardiniji in seveda, ker jo občuduje in obožuje njeno delo. Mene je povabila zato, ker ji je všeč moje raziskovalno delo o južnem Egiptu, moje akademsko znanje s tega področja in moja didaktika. In tako se je zgodilo.

Mateja Mikulan

Z Matejo sva dan pred začetkom festivala odpotovali na Sardinijo, kjer sta naju na letališču v Cagliariju pričakali Caludia, organizatorka in njena kolegica, asistentka in učenka Sylvie, ki sva jo z Matejo spoznali že v Sloveniji. Takoj je zavelo sproščeno italijansko vzdušje, najprej ob kavici na mesti plaži Poetto in zvečer v starem mestnem jedru Cagliarija na prvi sardinski večerji z gostiteljicami. V prijetnem ambientu smo plesalke sproščeno klepetale o plesu, festivalu, plesnem življenju in plesnih potovanjih. Čudovit uvod v festivalski vikend.

Uspešne delavnice so se vrstile …

V soboto se je festivalsko dogajanje začelo umirjeno, v sredozemskem tempu. Opazila sem da se našim sardinskim kolegicam nikamor ne mudi, pri njih teče čas drugače, tako kot v meni ljubih deželah Orienta. Ležerna jutranja kavica in obvezni rogljiček, tipični sardinski novodobni zajtrk, ob morju, potem pa počasi v plesni studio Eshal, kjer je že utripalo prešerno festivalsko vzdušje. Udeleženke so se počasi nabirale in v prijetnem žuborenju sardinjske italijanščine smo počasi začele s prvo delavnico. Claudia je vsem udeleženkam predstavila naju z Matejo in najino delo. Nato smo začele. Prva sobotna delavnica je bila Matejina. Nosila je kreativno in pomenljivo ime, ki spominja na znano pesem izpred nekaj desetletij – ‘hip me baby one more time’. Mateja je udeleženke v svojem slogu popeljala od preprostih do zahtevnejših plesnih kombinacij z boki. Navdušenje je bilo na vrhuncu, ko je Mateja kombinacijo prepredla z dinamično pop pesmijo. Popoln plesni užitek.

Po Matejini delavnici je sledil odmor, čas za fotografiranje z učiteljico, snemanje kombinacije in številna vprašanja. Stvari zaradi katerih je vredno obiskovati festivale.

Ker je bila zunanja temperatura več kot 40° celzija v senci, se je to, navkljub klimatski napravi v plesni dvorani, kar dobro poznalo. Opremljene s kavicami, energijskimi ploščicami in napitki smo se zopet odpravile v dvorano. Po odmoru je sledila moja delavnica. Začela sem jo s predavanjem, za kar so mi bile udeleženke izjemno hvaležne, saj intenzivne plesne delavnice v takih klimatskih pogojih niso mačji kašelj. Med predavanjem o mojih plesnih poteh in raziskovanju po južnem Egiptu smo ustvarile simpatično diskusijo. Sledilo je kratko raztezanje, priprava na ples in utelešenje slišanega in videnega. Glasba in ples južnega Egipta sta izjemno specifična in popolnoma nekomercialna, zato je delavnica na to temo vedno izziv. Vesela sem bila, da so bile udeleženke delavnice dorasle izzivu in so v vsem skupaj vidno uživale. Po obveznih skupinskih fotografiranjih ob zaključku je sledilo skupno kosilo, ki so ga pripravile organizatorke. Sproščen klepet ob hrani je bil pika na i sobotnim delavnicam.

Sobotni večer je obljubljal nastope, kjer smo sodelovale skorajda vse udeleženke in učiteljice festivala, zato smo se iz studia skupaj odpeljale do čudovitega mestnega kabaret teatra – Teatro Houdini. Kar nisem se mogla nagledat prikupne dvorane, odra in vsega kar sodi k temu čudovitemu prostoru. Najbolj me je očaralo zaodrje in vrt za njim – počutila sem se kot da sem nekje v Hollywoodu v tridesetih letih 20. stoletja. Izjemno. Neponovljivo. Rada bi izpostavila izredno prijateljsko in toplo atmosfero med sardinskimi plesalkami v zaodrju in to, kako so naju z Matejo lepo sprejele medse. Večerni šov – Hafla, je bil prava bomba, zakladnica najboljših plesalk otoka in gostujočih učiteljic. Svoje pa je celoti dodala še Claduia, ki je skupaj s svojimi učenkami izvedla nekaj Matejinih starejših koreografij in s tem Matejo ganila do solz. Odziv občinstva v teatru Houdini je bil izjemen. Uro in pol trajajoča predstava je minila kot bi mignil. Claudia je kar žarela od ponosa in vsi nastopajoči z njo. Počutili smo se skorajda lebdeče. Skupaj smo se nato na vrtu družili še pozno v noč.

Nedeljsko jutro je prišlo skorajda prehitro, a vseeno sončno, razigrano in polno čudovitih vtisov preteklega večera. Festivalsko jutro se je ponovno začelo v družbi organizatork z obveznim rogljičkom, kavo in polno goro prejetih sporočil o čarobnem sobotnem večeru. V duhu razigranega sobotnega večera sem tokrat jaz začela s prvo delavnico egipčanskega shaabija. Dekleta, ki so bila s Claudio na ljubljanskem SOD (Spring Oriental Dreamcamp) so bila navdušena nad mojo skupinsko točko KUOD Bayani, Shaabi evolucija in so željno čakala to delavnico. V sproščenem duhu shaabija in mahraganata, egipčanskega pouličnega plesa smo jadrale skozi dopoldan in se prepuščale znanim zvokom skladb, ki jih obožujemo. Skorajda evforično smo končale delavnico in se na obveznem zaključnem fotografiranju zabavale z nagajivimi shaabi pozami. Sledil je kratek odmor, med katerim smo se malce odpočile in si nalile nove energije.

Drugo nedeljsko delavnico je vodila Mateja. Iz Egipta smo se selile na arabski polotok. Mateja je učila khaleegi, ples arabskega oz. perzijskega zaliva. Popolnoma drugačen svet, drugačni gibi in drugačna glasba. Mateja je udeleženke lahkotno popeljala čez nekaj osnovnih gibov in jih mojstrsko povezala simpatične skupinske kombinacije. Oblečene v obvezno folklorno oblačilo, thob, smo zajadrale v svet, daleč stran od Sardinije.
Še vedno oblečene v thobe smo se fotografirale in čakale na še zadnjo, zaključno delavnico festivala, ki je bila v domeni gostiteljice, Claudie. Claudia je za zaključek festivala pripravila predavanje na temo folklor. Govorila je predvsem o egipčanski odrski folklori in pomembni vlogi mojstra te umetnosti, Mahmuda Rede. O njegovi viziji, konceptih ki še danes živijo in so tako rekoč kri in kisik egipčanskega plesa na vseh ravneh. Čudovit zaključek festivala. Sledila je podelitev diplom za udeležbo, fotografiranja, izmenjave kontaktov in obljube da se še snidemo.

Claudia Maja na slovenskem pomladnem festivalu. (SODC)

Drugi in tudi zadnji dan festivala smo zaključile z večerjo in zadovoljne ugotovile, da je bil ta vikend eno samo veliko veselje. ‘Mislim, da je bil prvi Summer Oriental Dreamcamp uspešen. Energija na delavnicah je bila čudovita – udeleženke so bile navdušene, odprte in z veseljem sprejemale nova znanja. Čutiti je bilo pravo plesno radovednost in povezanost. Zame je bila tudi sobotna Hafla zelo čustvena. Claudia je namreč s svojimi plesalkami v enem tednu pripravila shaabi koreografijo, ki sem jo poučevala že leta 2014 v Villacidru. Poleg tega je sama zaplesala še eno koreografijo, ki sem jo tistega leta prav tako učila. V meni se je odprl pravi vrtiljak spominov in čustev, ki me je ganil do srca – in ta trenutek bom za vedno nosila s seboj. Iskreno si želim, da bi se prihodnjič dogodka udeležilo več učiteljic, saj je Claudia v ta projekt vložila ogromno dela, truda in ljubezni. Verjamem pa, da za to še pride pravi čas – in da se bo ta čudovita zgodba še naprej razvijala in rasla’, je dejala ganjena Mateja.

Tudi organizatorka Claudia je bila izjemno zadovoljna, čeprav je priznala, da je pričakovala več udeleženk na delavnicah, saj na Sardiniji tovrstni dogodki niso prav pogosti. ‘Izjemno sem zadovoljna s sobotnim večerom, ki je bil poln skupne ljubezni do plesa in predanosti tej plesni umetnosti. Sem popolnoma zadovoljna ker sem povabila dve odlični plesalki, ki sta tudi čudoviti učiteljici, organizatorki in kolegici, človeka z veliko začetnico. Zares sem ponosna na to‘, je dodala Claudia.

Se vidimo v Ljubljani prihodnje leto in seveda tudi ponovno v Cagliariju. (foto: osebni arhiv Nataše Kočar)

In zaključek? Festival je bil uspešen tako za udeleženke, kot za organizatorko in učiteljice. Mateja pravi, da podpira Claudiino festivalsko delo in ji stoji ob strani, kolikor lahko. Šefica Summer Oriental Dreamcamp-a pa pravi, da si ga želi izvesti tudi prihodnje leto, ker ve, da Sardinija potrebuje tovrstno pobudo. Želi delati in sodelovati z ljudmi, ki delijo njeno vizijo o orientalskem plesu. Njene sanje so