Sadjarji zaprosili za pomoč države

Tržni pridelek jabolk je bil zaradi spomladanske pozebe ter tudi suše krepko manjši od večletnega povprečja. Podobno kot na jabolka vremenske razmere vplivajo tudi na pridelke ostalih sadnih vrst, ki se pridelujejo na prostem. Gre predvsem za koščičasto sadje (breskve, marelice, nektarine, češplje, slive), hruške, kaki, ameriške borovnice in maline. Največji upad je pri jabolkih, v porastu so češnje, višnje, orehi in jagode. Prav zato so v Združenju za sadjarstvo javno obelodanili, da pričakujejo pomoč države za izpad prihodkov.

Prve ocene pridelka, ki jih je predstavilo Svetovno združenje pridelovalcev jabolk in hrušk (WAPA), poročajo, da celotna evropska pridelava jabolk v 2025 znaša 10,5 milijona ton in je pod povprečjem, zlasti zaradi hudih pozeb, toče in močnega deževja v Bolgariji, Latviji, Litvi, Romuniji, Poljski in na Madžarskem. V Turčiji letos zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov beležijo 39 odstotkov nižji pridelek jabolk. Pričakovana pridelava tega sadja je v svetu v letošnjem 65,4 milijona ton, od tega jih pridela Kitajska 58 odstotkov, EU 16 odstotkov in ZDA 8 odstotkov. Malce bolje je s hruškami, kjer je pridelek boljši od lani, a slabši od povprečja zadnjih treh let. Zgodba je precej boljša tudi s sadjem, ki ga pridelujejo v pokritih zavarovanih prostorih, saj se v zadnjih letih pridelava jagod v rastlinjakih povečuje.

V Sloveniji po podatkih SURS na 1905 hektarjih intenzivnih nasadov jablan v normalnih letih pridelajo 50.654 ton jabolk s povprečnim hektarskim pridelkom 26,6 ton na hektar. Po podatkih članov prej omenjenega združenja letošnji tržni pridelek znaša skromnih 24.500 ton, kar predstavlja več kot 40-odstotni padec v primerjavi z lanskim letom. Strokovnjaki so poudarili, da je bila v letu 2024 samooskrba s sadjem le 27 odstotna, najvišji pridelek jabolk pa je bil v Sloveniji po podatkih WAPA leta 2018, ko so pridelali 72.000 ton jabolk. Na slabo letino so opozorili tudi sadjarji, ki od ministrstva pričakujejo takojšnjo finančno pomoč za izpad prihodkov, ki so ga utrpeli. Država bo sadjarjem pomagala in je že pristopila k aktivnostim za pridobitev finančne pomoči. »V drugih državah EU imajo sadjarji na voljo več zaščitnih sredstev, ki bi morala biti dostopna tudi slovenskim sadjarjem. Podpora EU naj vključuje sofinanciranje opreme za sodobno namakanje in oroševanje, na lokacijah, kjer to ni mogoče, pa ustrezno protislansko zaščito,« so sporočili na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Dodali so, da sadjarji nujno potrebujejo vzdržen sistem zavarovanj, v prihodnje pa si želijo tudi opolnomočenja podpornih služb v sadjarstvu, s skupnim ciljem izboljšanja tehnoloških ukrepov za učinkovitejše prilagajanje na podnebne spremembe. »Nujna je vpeljava tehnoloških ukrepov za prilagajanje na nove vremenske razmere in zagotavljanje kakovostnega pridelka skozi celo leto. S strani države potrebujemo ciljano politiko ukrepov za sadjarstvo, pospešeno izgradnjo namakalnih in oroševalnih sistemov ter tehnološki preboj,« so še zapisali na ZLŽP. Omenili so tudi, da je v sadjarstvu potrebno strokovno znanje in posodobitev tehnologij skladiščenja pridelka. Z mrežo proti toči in drugimi vrstami zaščitenih mrež je trenutno namreč pokritih samo 33 odstotkov intenzivnih sadovnjakov, od katerih je 66 odstotkov intenzivnih nasadov jablane. Prav tako je namakanih le 21 odstotkov sadovnjakov, od katerih jih je zgolj 5 odstotkov oroševalnih. Slovenija ima sicer tako kot vse ostale države članice EU sprejet Strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027, ki je podlaga za izvajanje intervencij na področju kmetijstva, kamor sodijo tudi tiste za sadjarstvo.

Slovenska Istra je del Obalno-Kraške regije, zato so podatki o količinah pridelave sadja skupni za celotno regijo. Tu prevladujejo vrste južnega sadja, kot so kaki, kivi, fige, granatno jabolko, žižola ter druge vrste sadja, kot so jabolka, hruške, češnje in višnje, slive, breskve, nektarine, marelice, jagode, orehi, maline, ameriške borovnice in različne sorte namiznega grozdja. Po zadnjih podatkih je na tem območju s sadjem zasajenih približno 340 hektarjev, pogoji pa so skozi vse leto ugodni, čeprav so podnebne spremembe razlog za pogostejše zmrzali, sušo in neurja s točo.

Andraž Velkavrh