S projektom SPARK nad izzive na področju duševnega zdravja mladih

Inštitut za proučevanje enakosti spolov v sodelovanju z oddelkom za sociologijo na Univerzi v Mariboru ter še nekaj slovenskimi in srbskimi partnerji izvaja projekt krepitve psihološke zavesti in odpornosti otrok (SPARK). Kot je povedala vodja projekta Ana Pavlič, ta naslavlja naraščajoče izzive na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov.

Po besedah Pavlič je duševno zdravje otrok in mladostnikov eden najpomembnejših javnozdravstvenih izzivov današnjega časa, saj se prav v tem obdobju oblikujejo temelji za celostno zdravje in razvoj. Številne raziskave opozarjajo na alarmantne podatke, med drugim, da se kar polovica vseh duševnih motenj začne pred 15. letom starosti, tri četrtine pa se razvijejo do 25. leta.

Dobra petina otrok v Evropi je že leta 2017 poročala o vsaj eni duševni težavi, pri čemer so razlike med državami velike – najnižje vrednosti so bile zaznane na Nizozemskem (16,4 odstotka), najvišje pa v Bolgariji (27,9).

“Pandemija je drastično poslabšala duševno zdravje otrok in mladostnikov. V Sloveniji je v obdobju 2020-2021 prišlo do 67-odstotnega povečanja duševnih težav, pri čemer je 27 odstotkov mladih poročalo o depresiji, število samomorilnih misli pa se je povečalo za več kot trikrat. Ob tem pa je treba poudariti še, da so njihove duševne stiske tesno povezane s spolnimi stereotipi, ki vplivajo na načine, na katere otroci doživljajo in izražajo čustva ter iščejo pomoč,” je dejala vodja projekta.

Pri tem se težave razlikujejo glede na spol. Fantje pogosto doživljajo pritisk, da morajo biti močni in čustveno zadržani, kar spodbuja stigmo glede izražanja čustev, posledično pa se pogosto soočajo z osamljenostjo, občutki (potlačene) agresije ali nezmožnostjo oblikovanja globljih odnosov. To po besedah Pavlič povečuje tveganja za zasvojenosti, depresijo, samomorilne misli in druge težave.

Dekleta pa se, po drugi strani, zaradi družbenih pričakovanj pogosto lahko spopadajo s posledicami nizke samozavesti, ki je pogojena z notranjo kritičnostjo in perfekcionizmom, kar lahko spodbuja razvoj anksioznosti, depresije ter občutkov nezadostnosti in negativno vpliva na njihovo duševno zdravje.

“Spolni stereotipi, ki izhajajo iz družbenih norm in pričakovanj, ne vplivajo le na posameznike, temveč tudi na okolje, v katerem otroci odraščajo. Šolski sistemi, kjer te norme ostajajo neizprašane, lahko nehote krepijo neenakosti in preprečujejo odprto razpravo o duševnem zdravju. Nap projekt zato gradi na ideji, da sta otroštvo in mladost ključna obdobja za uspešne intervencije,” je še dodala.

V sklopu triletnega projekta zato z aktivnostmi otroke poučujejo o pomenu duševnega zdravja ter jih opremljajo s tehnikami za samopomoč in iskanje pomoči. V aktivnosti vključujejo tudi otroke iz ranljivih skupin, kot so otroci z migrantskim ozadjem in otroci z motnjami v razvoju. Hkrati nudijo strokovno podporo učiteljem in drugim strokovnim delavcem osnovnih šol ter delajo na preseganju spolnih stereotipov in osveščanju širše javnosti.

Po besedah sociologa Andreja Natererja so mladi danes v večji nevarnosti, da bodo razvili katero od težav na področju duševnega zdravja, kot so to bili kakšno generacijo nazaj. Duševne težave mladih, ki jih danes videvamo, imajo pandemične razsežnosti in niso stvar posameznikov, bodo pa to postale in takrat bodo lahko to začeli zdraviti psihologi ali psihiatri, je dejal.

“Ampak težave so na strukturni ravni in danes nimamo institucij, ki bi s tem znale shajati in se boriti proti kolektivnim strahovom. Te bomo na nek način v prihodnosti morali izumiti, ker psihologi in psihiatri tega ne bodo mogli pozdraviti individualno,” je še dodal sociolog.