S pomočjo umetne inteligence do hitrejšega napovedovanja vremena

Umetna inteligenca sama po sebi ne bo preprečila neviht in poplav, lahko pa pomaga, da te pojave prej prepoznamo, bolje razumemo in se nanje ustrezno pripravimo, je ob začetku srečanja v Ljubljani dejala Monika Zajc z ministrstva za okolje in prostor. Ta tehnologija lahko tako pri določenih nalogah pospeši izračune, učinkoviteje obdela velike količine podatkov in pomaga prepoznati vzorce, ki bi jih sicer težje zaznali. Pri tem je po besedah Zajc pomembno, da se ta tehnologija poveže s klasičnimi modeli in strokovnim znanjem. “Algoritem lahko prepozna vzorec, človek pa mora razumeti kaj ta vzorec pomeni, kje so njegove omejitve in kako se ga lahko odgovorno uporabi,” je prepričana. Na pomen ustreznih kompetenc je opozoril tudi Matjaž Ličer iz Arsa. V luči razcveta orodij, ki bistveno olajšajo delo in naloge, te kompetence ne smejo degradirati. Trenutna generacija raziskovalcev se je oblikovala v nekem obdobju, ko je še morala znati računati in programirati za rešitev nekega problem, zdaj pa mogoče to ni več treba. “Ampak vprašanje je, ali je dovolj to, da samo rešimo nek problem,” je dejal. Zato je po Ličerjevem prepričanju treba ustvariti učno okolje, da bomo imeli tudi čez deset let kompetentne ljudi. Strokovnjaki so na dogodku predstavili različne rešitve, ki s pomočjo umetne inteligence pomagajo pri napovedovanju vremenskih pojavov. Med drugim Delwave za napovedovanje površinskih gravitacijskih valov, Floodcast za napovedovanje hudourniških poplav in Hidra za napovedovanje morske gladine. Hidra mreže so, kot je pojasnil Ličer, za milijonkrat pospešile proces napovedovanja gladin. “Zdaj lahko mi delamo ansambelske napovedi za gladino morja praktično vsakih 10 minut,” je pojasnil. Floodcast, ki ga razvijajo v okviru projekta Smash in je nastal kot odziv na katastrofalne poplave avgusta 2023, medtem na podlagi trenutnega stanja ozračja ocenjuje, kako verjetno je, da bo vodostaj oziroma pretok na določenem območju v naslednjih šest do 72 urah presegel pretok, ki je značilen za 10-letno povratno dobo. Model še ne deluje v realnem času in se ne uporablja v operativnem procesu. Namenjen je prvi oceni, ki strokovnjakom pomaga pri odločanju, ne pa kot samodejni sistem za izdajanje opozoril, so v sporočilu za javnost pojasnili na agenciji. Generalni direktor Arsa Jože Knez je ob koncu dogodka poudaril, da agencija umetne inteligence ne uvaja zaradi tehnologije same, ampak jo uvaja tam, kjer krepi njihove temeljne storitve, ne nadomešča pa fizikalnih modelov in ljudi. Medtem ko je razcvet umetne inteligence pripomogel k krepitvi razvoja tovrstnih rešitev, pa je povzročil tudi velik izziv za agencijo. Trenutno se namreč soočajo s težavami pri nakupu strojne opreme za infrastrukturo za umetno inteligenco, saj so cene po Knezovih besedah eksplodirale. Današnjega strokovnega srečanja se je udeležilo 160 obiskovalcev iz 45 različnih organizacij iz gospodarstva in javne ter raziskovalne sfere.