ARTICLE AD BOX
Čeprav se v sodobnem poslovnem svetu vse bolj nagibamo k digitalizaciji, je vsaka nova zakonodajna sprememba lahko dvorezen meč. Ministrstvo za finance je pripravilo predlog zakona, ki bo vsem podjetjem in samostojnim podjetnikom nalagal obvezno izdajanje e-računov. Medtem ko država poudarja, da bo to poenostavilo poslovanje, zmanjšalo administrativne stroške in pospešilo digitalizacijo, se mnogi podjetniki sprašujejo – ali gre za resnično izboljšavo ali zgolj še en korak k večji birokratizaciji?
Kaj prinaša novi zakon?
Zakon o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov bo vse poslovne subjekte, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, zavezal k izmenjavi e-računov. To pomeni, da bodo morali vsi gospodarski subjekti, tudi samostojni podjetniki (s.p.-ji), izdajati račune v digitalni obliki, pri čemer bo moralo biti njihovo poslovanje skladno z evropskimi standardi za e-račune.
In kaj to pomeni za običajnega potrošnika? Za razliko od podjetij bodo fizične osebe še vedno imele možnost izbire – račune bodo lahko prejemale v elektronski ali fizični obliki. Kdor bo želel digitalne račune, bo moral podati soglasje, ki ga bo lahko kadarkoli preklical.
Kakšen vpliv bo imela nova ureditev?
Ministrstvo za finance poudarja, da bo ta sprememba prinesla številne prednosti, saj naj bi:
- Zmanjšala stroške izdajanja računov (manj papirja, manj tiska, manj fizične arhivske dokumentacije),
- Poenostavila obdelavo računov (hitrejša izmenjava dokumentov med podjetji),
- Zmanjšala možnosti napak pri obdelavi računov,
- Sledila evropskim standardom, kar bo olajšalo čezmejno poslovanje.
A ne pozabimo na drugo stran medalje. Mala podjetja in samostojni podjetniki se pogosto srečujejo z izzivi pri digitalizaciji poslovanja. Medtem ko večja podjetja že vrsto let poslujejo z e-računi, bodo morali številni manjši podjetniki vlagati v programsko opremo, se usposobiti za novo administracijo ter zagotoviti skladnost z vsemi tehničnimi zahtevami.
Primerjava z drugimi državami: smo na pravi poti?
Slovenija se pri uvajanju obveznih e-računov zgleduje po drugih evropskih državah. V Italiji, na primer, je obvezno izdajanje e-računov uvedeno že od leta 2019, in sicer za vse podjetnike. V Nemčiji je sistem uveden postopoma – najprej za podjetja, ki poslujejo z državnimi organi, kasneje tudi za širše gospodarstvo. Francija je za obvezne e-račune postavila rok leto 2026, a postopoma uvaja digitalizacijo poslovanja.
Razlika med temi državami in Slovenijo? V mnogih državah so podjetniki imeli več let časa za prilagoditev, zakonodaja pa je predvidela finančno pomoč za manjša podjetja pri prehodu na digitalno poslovanje. V Sloveniji tovrstnih spodbud v predlogu zakona (za zdaj) ni.
Kaj pravijo podjetniki? Bodo e-računi res koristni?
Večja podjetja in računovodski servisi pozdravljajo spremembo – za njih je e-poslovanje že utečena praksa. A za manjše podjetnike in espejevce, ki vodijo računovodstvo sami, bo prehod na obvezne e-račune pomenil dodatne stroške, spremembe poslovnih procesov in, v nekaterih primerih, celo potrebo po najemu računovodskih storitev.
Poleg tega podjetniki opozarjajo na vprašanje tehnične infrastrukture. Kaj se bo zgodilo, če sistem za izmenjavo e-računov odpove? Bo podjetnik odgovoren za zamude pri izdaji ali prejemu računa? Kaj pa tisti, ki poslujejo s starejšimi strankami, ki digitalne oblike poslovanja ne uporabljajo?
Katere so izjeme? Kdo bo lahko še vedno uporabljal klasične račune?
Kljub širokemu zajemu novih pravil, zakon predvideva tudi nekatere izjeme.
- Javna naročila na področju obrambe in varnosti – ne bodo podvržena obveznemu e-računovodstvu.
- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije – zahtevki v breme zdravstvenega zavarovanja bodo še naprej urejeni posebej.
- Potrošniki – lahko še vedno izbirajo med fizičnimi in elektronskimi računi.
Kaj sledi? Kdaj bo zakon začel veljati?
Trenutno gre za osnutek zakona, ki je objavljen na portalu e-Demokracija. To pomeni, da lahko podjetja in zainteresirana javnost podajo svoje pripombe, preden bo predlog romal v parlamentarno proceduro. Če bo zakon sprejet, naj bi začel veljati junija 2026, podjetja pa bodo imela nekaj časa za prilagoditev.
Digitalizacija ali nov administrativni zaplet?
Uvedba obveznih e-računov bo nedvomno prinesla dolgoročne koristi, še posebej pri zmanjšanju administrativnih stroškov in večji preglednosti poslovanja. A vprašanje ostaja – ali bo zakon prilagojen realnim potrebam podjetnikov ali bo postal le še ena dodatna birokratska obremenitev za male poslovne subjekte?
Velika podjetja in računovodski servisi so že vajeni digitalnega poslovanja, medtem ko bo za manjše podjetnike, espejevce in tiste, ki še niso prilagodili svojih procesov, prehod lahko težak in drag. Če država ne bo ponudila ustrezne podpore, bo digitalizacija za marsikoga bolj težava kot olajšava.
Kako bo zakonodaja vplivala na poslovanje, bo jasno v prihodnjih mesecih, ko bo predlog zakona obravnavan v parlamentu. Do takrat pa ostaja odprto vprašanje – bo Slovenija sledila najboljšim evropskim praksam ali bo ponovno uvedla sistem, ki bo v teoriji odličen, v praksi pa (pre)velik zalogaj za manjše podjetnike?
Napisal: E. K.
Vir: Gov.si, Freepik
The post S.p.-jevci, pozor! Prihajajo nova pravila – koliko vas bo to stalo? first appeared on NaDlani.si.