Plačna reforma: pravično zvišanje plač ali politično zavarovanje? Kdo vse je spet ostal praznih rok?

Z začetkom leta 2025 so javni uslužbenci prejeli prve plače po dolgo pričakovani, a hkrati sporni reformi plačnega sistema, ki naj bi po besedah vlade prinesla večjo pravičnost in preglednost v sistem nagrajevanja. A prvi odzivi zaposlenih, sindikatov in ekonomskih analitikov kažejo, da so se obljube o pravičnem dvigu plač za vse hitro sesule pod težo realnih številk.

Kdo je pridobil največ in kdo bo razočaran?

Čeprav vlada poudarja, da gre za največjo prenovo plačnega sistema v zadnjih 15 letih, so razlike med posameznimi poklicnimi skupinami ogromne. Nekateri javni uslužbenci bodo do leta 2028 prejemali več tisoč evrov več na mesec, drugi pa bodo svoje povišanje komaj opazili.

Največji zmagovalci: visoki funkcionarji in sodstvo

• Predsednica republike, predsednik vlade, predsednica državnega zbora in predsednik vrhovnega sodišča – njihove plače bodo v nekaj letih poskočile na 8.821 evrov bruto, kar pomeni skoraj 3.000 evrov več kot prej.
• Tožilci in sodniki – njihovi prihodki bodo v povprečju višji za 1.500 do 2.000 evrov bruto.
• Župani velikih mest – denimo župan Ljubljane, ki bo do leta 2028 prejemal 8.073 evrov bruto, kar je več kot 3.200 evrov več kot danes.

Poraženci reforme: nižje plačani javni uslužbenci

• Pomočnice kuharic, čistilke in lekarniški strežniki – njihovo povišanje? 14 evrov bruto! Da, prav ste prebrali. Dva evra na teden, manj kot 50 centov na dan.
• Učitelji in profesorji – medtem ko se plače ravnateljev vrtcev dvigujejo bolj kot osnovnošolskih ravnateljev, so učitelji pogosto ostali v istem plačnem razredu kot pomočniki ravnateljev, kar že povzroča ogorčenje med zaposlenimi v šolstvu.

Zakaj so nekateri dobili več, drugi pa (skoraj) nič?

Nova plačna lestvica temelji na zelo različno razporejenih povišanjih, ki bodo v največ šestih obrokih izvedena do leta 2028. Tisti, katerih plača se je povečala za manj kot 100 evrov bruto, bodo dvig dobili takoj, medtem ko bodo višje plačani funkcionarji prejemali postopne dvige – a skupni znesek bo pri njih bistveno večji.

Ministrstvo za javno upravo je zagovarjalo sistem z argumentom, da je reforma rezultat intenzivnih pogajanj med vlado in sindikati ter da naj bi zagotavljala večjo konkurenčnost javnega sektorja. A kritiki opozarjajo, da je razporeditev dvigov izrazito politično motivirana. Visoki funkcionarji in sodstvo so dobili znatne povišice, medtem ko so tisti z najnižjimi plačami prejeli drobtinice.

Kaj pomeni ta reforma za državni proračun?

Za plačno reformo je vlada v naslednjih štirih letih rezervirala približno 1,4 milijarde evrov. Na prvi pogled se zdi, da si država to lahko privošči, toda ali so ta sredstva enakomerno razporejena?

Fiskalni svet, ki nadzira javne finance, že več mesecev opozarja, da bi lahko dvigi plač povzročili hude proračunske težave v prihodnjih letih. Stopnja rasti plač v javnem sektorju naj bi bila od 6 do 7 % letno, medtem ko proračunski okvir predvideva le 4,5 % rast. Če se torej gospodarstvo ne bo razvijalo hitreje, lahko pride do resnih primanjkljajev v proračunu.

Ekonomisti opozarjajo: gre za politično izsiljeno reformo

Ekonomist dr. Štefan Šumah ocenjuje, da gre za politično motiviran dvig plač, ki ima predvsem en cilj – zagotoviti stabilno podporo vladi pred naslednjimi volitvami.

“Videti je, kot da si želi vlada ustvariti močno podporo pri določenih skupinah volivcev, še posebej med najvišjimi funkcionarji in sodstvom. To ni sistemska reforma, ampak politično izsiljeno dejanje.”

Dodal je še, da nesorazmeren dvig najvišjih plač v primerjavi z najnižjimi pušča grenak priokus.

“Najnižjim plačanim javnim uslužbencem dvignejo plačo za 14 evrov, hkrati pa županu prestolnice za več kot 3.000 evrov? To je naravnost neokusno.”

Primerjava z drugimi državami: kako pošten je naš sistem?

Poglejmo nekaj primerjav:

• Nemčija – Plače v javnem sektorju se prilagajajo glede na inflacijo in gospodarsko rast, kar pomeni, da rast ni določena vnaprej, ampak se sproti usklajuje z ekonomskimi kazalci.
• Francija – Reforma plač v javnem sektorju iz leta 2023 je prav tako vključevala postopno zviševanje, vendar so bile razlike med posameznimi skupinami manjše kot v Sloveniji.
• Skandinavske države – Vse plačne spremembe so vezane na uspešnost gospodarstva, kar pomeni, da se država ne zadolžuje, da bi financirala plačne dvige.

V Sloveniji pa smo sprejeli fiksen model dvigov, ki ni neposredno povezan z gospodarskimi kazalci, kar pomeni večje tveganje za proračunsko neravnovesje.

Bo reforma preživela naslednje volitve?

Čeprav trenutna vlada ponosno poudarja, da gre za največjo reformo javnega sektorja v zadnjih 15 letih, se postavlja vprašanje, ali bo ta sistem dolgoročno vzdržen. Če se bo gospodarska rast upočasnila, bo vlada morala poseči v proračun in iskati dodatne vire financiranja – ali pa bo naslednja vlada prisiljena v zmanjšanje povišic ali celo zamrznitev plač.

Korak naprej ali le politična poteza?

Nova plačna reforma nedvomno prinaša spremembe, a vprašanje ostaja: Ali res odpravi plačna nesorazmerja ali pa zgolj krepi neenakosti?

Najnižji dohodki so prejeli minimalne dvige, medtem ko bodo najvišje plačani funkcionarji do leta 2028 na računih videli več tisoč evrov dodatka. Če k temu dodamo še skrb fiskalnih strokovnjakov glede vzdržnosti proračuna, postane jasno, da ta reforma ni brez tveganj.

Napisal: E. K.

Vir: Nova24tv, Freepik

The post Plačna reforma: pravično zvišanje plač ali politično zavarovanje? Kdo vse je spet ostal praznih rok? first appeared on NaDlani.si.