Romi pravijo, da živijo z 1000 evri, a uradni izračuni kažejo do 44.000 evrov na leto (VIDEO)

Dva brezposelna starša s štirimi otroki pravita, da na mesec prejmeta le okoli tisoč evrov socialnih transferjev. Ljudska iniciativa iz Šentjerneja opozarja, da uradni izračuni kažejo povsem drugačno sliko. Ko se številke seštejejo, postane jasno, zakaj je ta zapis sprožil burne odzive.

Ko se izjava in uradni izračuni ne ujemajo

V zapisu ljudske iniciative iz Šentjerneja je izpostavljen primer družine, ki javno zatrjuje, da prejema zgolj približno 1000 evrov mesečno. Na prvi pogled gre za znesek, s katerim je težko preživeti šestčlansko družino. A ko pogledamo sistem socialnih transferjev, se začnejo pojavljati resna vprašanja. Uradni izračuni namreč ne upoštevajo le denarja, ki pride neposredno na bančni račun. Vključujejo tudi otroške dodatke, dodatek za veliko družino ter številne subvencije, ki se odštejejo pri stroških vrtca, šolske prehrane, najemnin in drugih storitev.

Romsko naselje; vir: Osebni arhiv

Koliko to dejansko pomeni na mesec

Če ima družina dva brezposelna starša in štiri otroke, brez drugih dohodkov in večjega premoženja, lahko po uradnih izračunih prejme približno 2.700 do 2.800 evrov mesečno v denarnih transferjih. To vključuje denarno socialno pomoč, otroški dodatek za vse štiri otroke ter dodatek za veliko družino. Če k temu prištejemo še subvencije vrtca, šolske malice in kosila, oprostitve plačil ter druge ugodnosti, pa skupna realna vrednost socialnih transferjev naraste na približno 3.300 do 3.700 evrov mesečno. Razlika med »videnim« denarjem in dejansko vrednostjo pomoči je torej ogromna.

Letni zneski, ki jih redko kdo omenja

Ko te številke preračunamo na letno raven, postane razkorak še bolj očiten.
Brez upoštevanja subvencij takšna družina prejme okoli 32.000 do 34.000 evrov letno v denarnih socialnih transferjih. Če pa upoštevamo še vse subvencije in oprostitve, skupna letna vrednost pomoči doseže med 40.000 in 44.000 evrov. To je znesek, ki se že približa letnemu neto dohodku povprečno zaposlenega posameznika v Sloveniji – razlika pa je v tem, da ne izhaja iz dela, temveč iz socialnega sistema.

Kdo torej laže – ali pa samo drugače šteje?

Na tej točki se postavi ključno vprašanje. Družina lahko govori resnico, če omenja le denar, ki ga dejansko vidi na računu. Država pa prav tako govori resnico, ko sešteva vse oblike pomoči. Problem ni nujno v laži, temveč v nepreglednosti sistema, ki javnosti nikoli jasno ne pokaže celotne slike.

In še bolj neprijetno vprašanje: poraba denarja

Ljudska iniciativa iz Šentjerneja odpira tudi temo, o kateri se redko govori naglas. Ko je denarna pomoč izplačana, država ne nadzira, kako je porabljena. Večina družin denar nameni za osnovne življenjske potrebe, a obstajajo tudi primeri, kjer del sredstev konča pri stvareh, ki z otroki nimajo nobene zveze.Otroci pri tem nimajo izbire. Posledice morebitne neodgovorne porabe vedno nosijo prav oni.

Razprava, ki je ne bi smeli pometati pod preprogo

Primer iz Šentjerneja ni osamljen. Je glasen opomin, da sistem socialnih transferjev potrebuje več preglednosti, jasnejše komunikacije in predvsem razmislek o tem, ali res najbolje ščiti tiste, zaradi katerih sploh obstaja – otroke.Dokler se bo govorilo le o »tisoč evrih« in ne o celotni sliki, bo javnost ostajala razdeljena, nezaupanje pa bo samo še raslo.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook/Ljudska iniciativa Šentjernej

The post Romi pravijo, da živijo z 1000 evri, a uradni izračuni kažejo do 44.000 evrov na leto (VIDEO) first appeared on NaDlani.si.