2 days ago
12
ARTICLE AD
Obljubljeno rajsko povišanje, izplačana drobtinica: Zakaj so zaposleni v socialnih zavodih razočarani nad plačno reformo?
LJUBLJANA – Vlada je napovedala korenito prenovo plačnega sistema za javne uslužbence, vključno z zaposlenimi v domovih za starejše. Mnogi so pričakovali bistveno višje plače. A realnost, ki so jo razkrili prvi januarski izračuni, je za številne vse prej kot svetla. Ponekod so razlike v plačah tako majhne, da zaposleni občutijo celo znižanje glede na prejšnje stanje.
Velika pričakovanja. Grenka resničnost.
Ko je oblast konec lanskega leta sprejemala novi plačni steber za zaposlene v zdravstvu in socialnem varstvu, je bilo v zraku obilo optimizma. “Zdaj bo končno pravično!” se je govorilo po hodnikih domov za starejše. A januar je prinesel… račune. In ti niso kazali številk, ki bi marsikomu polepšale mesec.
“Naših 150 evrov uspešnosti je izpuhtelo, dobili smo le 37 evrov več, in še to bruto. To ni reforma, to je kozmetika,” je dejal eden izmed zaposlenih v DSO.
Zaposleni so, kot pravijo sami, različne javne izjave in napovedi razumeli kot jamstvo za opazen premik na boljše. In ko do tega ni prišlo? „Ljudje so razočarani. Preprosto razočarani.”
Kaj se je v resnici zgodilo?
Z 1. januarjem 2025 je začel veljati nov plačni sistem za javne uslužbence. Ključna sprememba? Ukinitev posebnega vladnega projekta nagrajevanja za plačno skupino J, ki je med drugim vključeval mesečne dodatke do 150 evrov bruto za polni delovni čas. Denar, ki je mnogim pomagal vsaj nekoliko zakrpati finančne luknje, je izginil.
In zdaj? Tisti v 2. plačnem razredu – torej prvi nad minimalno plačo – so po poračunu dobili samo 37,62 evra bruto več. Kaj to pomeni? Da so realno komaj kaj na boljšem. Nekateri celo na slabšem, ker so prej redno prejemali dodatek za delovno uspešnost.
Tudi tisti v 3. razredu niso ploskali od navdušenja. Povišanje? 76,36 evra bruto. In to je to. “To bo zanje tudi edini dvig,” so opozorili.
Pa minimalna plača?
Tukaj se začne zaplet. Po starem sistemu je več kot 50 % zaposlenih imelo osnovno plačno izhodišče pod minimalno plačo. Delodajalci so morali izplačati razliko. Torej – kljub nizkim izhodiščem so ljudje vsaj prejeli minimalno plačo, ki je znašala 1.253,90 evra bruto.
Zdaj, ko so se formalno uvrstili v višji plačni razred, pa doplačila ni več. In ker so razredi med sabo tako tesno skupaj, nekateri še vedno prejmejo skoraj isto – ali celo manj, kot prej s starim sistemom in dodatki.
Kaj pravijo z ministrstva?
Na Ministrstvu za javno upravo se ne strinjajo povsem z oceno, da reforma ni prinesla koristi. “Višja osnovna plača pomeni tudi višjo osnovo za dodatke, nadure, izmensko delo,” so zapisali v uradnem odzivu.
Poudarjajo tudi, da obstajajo možnosti napredovanja, prerazporeditev na zahtevnejša delovna mesta, pa celo mesečnega nagrajevanja. Ampak … komu to dejansko pomaga? In koliko ljudi bo to resnično izkoristilo?
Zgodbe s terena
Negovalka iz doma starejših v Celju nam je zaupala: “Tisti, ki niso v dobrih odnosih z vodstvom, ne bodo dobili nič. Sistem je prepuščen arbitrarni presoji.”
Tudi Anja Zupan, kuharica iz Novega mesta, ne skriva razočaranja: “Po 12 letih dela imam zdaj 78 evrov bruto več. Ampak izgubljen je bil dodatek za uspešnost, ki sem ga prej dobivala redno. Skupaj sem zdaj na slabšem.”
In številke, ki govorijo same zase:
- V 4. plačnem razredu bo jeseni (ob napovedanem dodatnem izplačilu) dodatek samo še 16,27 evra bruto.
- Za povprečni dom starejših s 160 stanovalci so se stroški za plače dvignili za okoli 7,5 %, kar znaša približno 12.000 evrov mesečno.
Sistem, ki ne nagrajuje odgovornosti
V Skupnosti socialnih zavodov pravijo jasno: plače v tej dejavnosti bi morale biti v izhodišču vsaj 20 % višje kot v primerljivih panogah. Zakaj? Ker gre za delo z najranljivejšimi skupinami. Za delo, ki je pogosto fizično naporno, čustveno izčrpavajoče, pa tudi odgovorno.
Opozarjajo: “Z dvigom osnovnih plač bi zagotovili večjo konkurenčnost sektorja, povečali privlačnost poklica in preprečili beg kadra.”
In res – v zadnjih dveh letih se je precej zaposlenih iz socialnih zavodov preselilo v Avstrijo, kjer za podobno delo prejmejo občutno višje plačilo. Ali pa so odšli v gospodarstvo, kjer stres ni vsakodnevna stalnica.
Kdo bo skrbel za ostarele?
Vprašanje, ki visi v zraku: Če sistem ne motivira in ne nagrajuje, kdo bo še ostal?
Po besedah direktorice doma v Novem mestu se domovi že zdaj spopadajo s kadrovsko stisko, visoko bolniško odsotnostjo in izjemno preobremenjenostjo. “Naša odgovornost je vsak dan ogromna – ne gre za proizvodnjo, gre za življenje in dostojanstvo ljudi.”
Reforma, ki ni reforma?
Reforma, ki naj bi prinesla pravičnost, je za mnoge ostala samo na papirju. Razlike med plačnimi razredi so premajhne, dodatki so izginili, sistem pa ne prepoznava ne odgovornosti ne težavnosti dela.
Ali bo torej oblast res poslušala glas s terena? Ali bomo kot družba prepoznali, da skrbstveno delo ni strošek, temveč temelj solidarnosti?
Rešitve obstajajo. A brez poguma in priznanja, da imamo sistem, ki škriplje, se ne bo zgodilo nič. In to ni nekaj, kar si lahko privoščimo. Ne danes. Ne čez pet let.
Pripravil: N. Z.
Vir: STA, Ministrstvo za javno upravo
The post Rekli so, da boš imel višjo plačo. Potem je prišel januar… first appeared on NaDlani.si.
English (US)