Raznolikost največjega otoka toskanskega arhipelaga

Mateja Gerečnik in Jelena Justin sta energični prijateljici, ki pod imenom Hike&Chill popeljeta skupine pohodnikov na nepozabne trekinge po vsem svetu. Na trekinge s karakterjem, kot sami pravita. Mateja pa je tisti del dvojice, ki po vsakem doživetju vzame tipkovnico v roke in izkušnjo prelije v hudomušne in slikovite zapise. V njih ne manjka lepih besed, humorja in tudi pristne zasavske govorice, ki jo kot prava Zasavka nosi v sebi. Tokrat bomo z njima hajkal in čilal po Elbi.

Elba, večini poznan kot Napoleonov otok. Pa bi mirne vesti zatrdila, da me je ta podatek o in na Elbi najmanj navdušil. Mogoče bi vse skupaj doživela drugače, če bi bila tam zgolj kot turist. Tako pa sem hribovka in najraje na svetu lezem v brege. Zato so me na Elbi očarale predvsem pohodne poti. Sploh tiste stare, pastirske. S pridihom tistega časa, ko so fantje pasli drobnico in prekleto dobro vedeli, kako trdo je lahko življenje.

Z Jeleno sva našli kup takšnih poti in popeljale so nas v zgodovino Elbe. Tisto otoško, lokalno. Za piko na i sva našli tudi srčkan domač hotelček, ki ponuja tipično toskansko hrano. Hja, kaj češ boljšga? Za večino poskrbljeno, tam pa tam pa komu kaj pač ni pasalo. Ampak – a ni vedno tako?

Napoleonov sindrom

Ko pomislim na »velikega« malega vojskovodjo, se vedno spomnim tudi na Napoleonov sindrom. To je tisto, saj veste, ko napadalna, jezna in nergava drža spremlja človeka, ki je majhen. Pa naj bo to po izgledu ali pa v svoji mali notranjosti. Trpljenje, vam povem. Zanj, še bolj za okolico. Zagotovo ste že srečali koga, ki mu nikoli ni nič všeč. Poln je dvomov, »ampakov«, besed, da bi bilo lahko boljše,… A ne, da so taki naporni? In kako se slej kot prej vse okrog njih razbeži, če se le lahko. Včasih, samo včasih, se mi malo zazdi, da je v Slovencih delček tega sindroma. Mali, ki bi na vsak način želeli biti veliki. Če ne veliki, pa vsaj pomembni.

Pozabljamo, da smo, kar čutimo v sebi. In nikakor ne tisto, kar nam govori okolica. Za ravnovesje temu pa so ljudje, ki te s svojo bližino in energijo kar pobožajo. Brez potrebe po postavljanju in nastavljanju, povsod se imajo fajn, izražajo mir in hvaležnost, znajo se pogovarjati še o čem drugem kot o kakršnemkoli trpljenju (saj veste, kartoteke, diagnoze, mame pa ati, pa js pa ti, pa utroc pa aaaaaaaaaaaaaa)