Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo razvijali “super krompir”

Raziskovalci oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo so v okviru mednarodnega projekta ADAPT razvijali znanja za pripravo odpornejših sort krompirja ali “super krompirja”. S sodobnimi pristopi so razvili načine napovedovanja pridelka ter identificirali gene za toleranco krompirja na vremenske ekstreme.

Eden izmed največjih izzivov za rastline so podnebne spremembe, je na četrtkovi predstavitvi rezultatov mednarodnega projekta ADAPT na Nacionalnem inštitutu za biologijo povedala direktorica inštituta Maja Ravnikar. Razumevanje rastlinskih odzivov na klimatski stres je ključno za razvoj odpornih poljščin, ki bodo zagotavljale stabilen pridelek v spremenjenih okoljskih pogojih, je dodala.

Kot so sporočili z inštituta, so na dogodku raziskovalke oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo razložile uporabo naprednih metod, ki so jih na inštitutu razvili, da lahko bolje razumejo odziv rastlin na vročino, sušo in poplave. Predstavile so digitalno orodje Stress Knowledge Map, ki omogoča analizo molekularnih odzivov rastlin na različne stresne dejavnike in raziskave odzivov krompirja na različne stresne pogoje kot so škodljivci, temperaturne spremembe ter pogoste poplave.

Pri spremljanju rasti 44 vrst krompirja, ki so jih v obdobju treh let spremljali na petih različnih lokacijah poskusnih polj v Evropi so uporabljali drone in z njimi pridobili podatke, na podlagi katerih so razvili model za napovedovanje pridelka in prepoznali sorte krompirja, ki so najbolj odporne na stresne pogoje, so sporočili z inštituta.

Po navedbah direktorice je razvoj na področju zdravja rastlin dinamičen in multidisciplinaren, kar znanosti omogoča sodobno načrtovanje rastlin, ki so dovolj odporne in kljubujejo stresu na poti do potrošnika.

Vodja oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo na inštitutu Kristina Gruden je izpostavila vizijo za oblikovanje konkretnih rešitev pri doseganju večje samozadostnosti. Izpostavila je razvoj novih sort, ki omogočajo konstanten donos in bolj pametne kmetijske prakse, ki informirajo kmeta o primernosti sorte za določeno kmetijsko površino.

Martin Batič iz oddelka za biotehnologijo ministrstva za okolje, prostor in energijo pa je izrazil podporo ministrstva raziskavam, ki prispevajo k razvoju odpornih kmetijskih praks, ter pomenu sodelovanja med znanstvenimi institucijami in državnimi organi pri podpori pridelovalcem in spopadanju s podnebnimi izzivi.