Raziskava o prometni kulturi: agresivnost, nestrpnost in nepozornost

Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) je opravila raziskavo o prometni kulturi v državi. Sodelujoči ocenjujejo, da je ta na zelo nizki ravni – le vsak deseti anketiranec meni, da je dobra. Zaradi napak in kršenja prometnih pravil se morda upravičeno jezimo drug na drugega, a za izboljšanje stanja, vsaj kratkoročno, obstaja predvsem ena rešitev: večja odgovornost in več medsebojnega spoštovanja med udeleženci v prometu, poudarjajo pri AMZS.

Med glavnimi razlogi, ki botrujejo negativni oceni, so anketiranci navajali predvsem agresivnost in nepotrpežljivost, neupoštevanje prometnih pravil, pomanjkanje medsebojnega spoštovanja ter pomanjkanje pozornosti.

AMZS opozarja, da kratkoročno obstaja predvsem ena rešitev – večja odgovornost in več medsebojnega spoštovanja med udeleženci v prometu: »Tako kot na drugih področjih se tudi v prometu pozitivne spremembe začnejo pri vsakem izmed nas: z več potrpežljivosti, strpnosti in odgovornosti, s spoštovanjem pravil ter z zavedanjem, da lahko že z majhnimi dejanji prav vsak posameznik prispeva k boljši prometni kulturi, s tem pa tudi k zmanjševanju števila prometnih nesreč. Naj bo ena od naših novoletnih zaobljub, da bomo v prometu do drugih ravnali tako, kot pričakujemo in si želimo, da drugi ravnajo do nas – da torej pazimo drug na drugega,« je ob izteku letošnjega leta udeležence v prometu pozval predsednik Avto-moto zveze Slovenije Marko Belšak.

Kdo so največji »grešniki«?

V AMZS anketi so se na vrhu lestvice najbolj motečih udeležencev znašli uporabniki e-skirojev in kolesarji. Anketiranci menijo, da ti pogosto vozijo brez upoštevanja pravil, s čimer ogrožajo sebe in druge. Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije, je ob tem izpostavil: »Tako pred udeleženci v prometu kot deležniki, ki se ukvarjamo s prometno varnostjo, je izziv, kako doseči spremembo načina razmišljanja uporabnikov mikromobilnosti, saj se ti sedaj zanašajo na dejstvo, da spadajo v skupino ranljivejših udeležencev v prometu in da morajo nanje paziti drugi udeleženci v prometu. Če v primeru otrok temu še lahko pritrdimo, pa bi se morali odrasli zavedati svoje ranljivosti in temu ustrezno tudi ravnati – predvsem z doslednim upoštevanjem pravil in zgledom (naj)mlajšim.«

Osvežitvene vožnje kot rešitev prometno-varnostne stihije?

Več kot 90 odstotkov sodelujočih v anketi je ocenilo svoje vozniške sposobnosti kot dobre ali zelo dobre. Ali so te res tako dobre, je nemogoče oceniti brez ustreznega strokovnega preverjanja, poudarjajo pri AMZS, kjer so že večkrat izrazili pobudo za periodične osvežitvene vožnje, ki bi jih izvajali inštruktorji vožnje. »Ocenjujemo, da bi bile te najbolj učinkovite na vsakih 10 let, kolikor je tudi veljavnost kartice vozniškega dovoljenja, pri čemer osvežitvena vožnja ne bi vplivala na nadaljnjo veljavnost dovoljenja. Veseli nas, da tej pobudi pritrjuje tudi 73 odstotkov anketirancev v naši raziskavi, pri čemer jih večina meni, da bi morala to postati zakonska obveza,« je povedal Logar in dodal, da strošek teh voženj ne bi smel biti na plečih državljanov, s čimer se strinjajo tudi anketiranci.

Anketiranci so kot možne spodbude, da bi se sami odločili za ponovno izobraževanje in obnovitev znanja, navedli tudi popuste pri zavarovanjih, kar je lahko tudi priložnost za posamezne zavarovalnice, k temu pa bi v razmislek kot spodbudo lahko dodali tudi možnost popusta pri plačilu letne dajatve za uporabo vozila v cestnem prometu.

Vir in foto: AMZS

The post Raziskava o prometni kulturi: agresivnost, nestrpnost in nepozornost appeared first on Vaš kanal.