Računsko sodišče: Ministrstvo pri univerzalni poštni storitvi brez zadostnih ukrepov

Ministrstvo za gospodarstvo v odzivnem poročilu na revizijo sistema izvajanja in financiranja univerzalne poštne storitve v delu, ki se nanaša na analizo zakona o poštnih storitvah, ni zadovoljivo ukrepalo, s tem pa je kršilo obveznost dobrega poslovanja, izhaja iz danes objavljenega porevizijskega poročila računskega sodišča.

Porevizijsko poročilo računskega sodišča se nanaša na revizijo učinkovitosti sistema izvajanja in financiranja univerzalne poštne storitve v obdobju 2019-2021.

Sodišče je namreč v revizijskem poročilu, objavljenem konec lanskega leta, med drugim zapisalo, da ministrstvo kljub dolgoletnim opozorilom različnih deležnikov o neustreznosti nekaterih določil zakona o poštnih storitvah ni izdelalo analize učinkov tega zakona v skladu z resolucijo o normativni dejavnosti.

Prav tako ni pripravilo strateških usmeritev in vizije razvoja poštnih storitev v skladu z ugotovljenimi in predvidenimi potrebami uporabnikov, družbenimi spremembami in strateškimi usmeritvami z drugih področij.

Posledično Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos) ni podalo zadostnih podlag za izvajanje njenih regulatornih nalog, prav tako ni skušalo vključiti strateških usmeritev zagotavljanja univerzalne poštne storitve v akte korporativnega upravljanja kapitalske naložbe države v Pošti Slovenije, čeprav je bila ta med strateške naložbe uvrščena primarno zaradi izvajanja univerzalne poštne storitve, so poudarili na sodišču.

Zaradi te in nekaterih drugih ugotovitev so ministrstvu naložili predložitev odzivnega poročila. Ministrstvo bi moralo v tem delu izkazati, da je izvedlo analizo učinkov zakona o poštnih storitvah.

V porevizijskem poročilu pa sodišče ugotavlja, da je ministrstvo v zvezi s to nesmotrnostjo izkazalo le delno zadovoljiv ukrep, s čimer je kršilo obveznost dobrega poslovanja.

Na ministrstvu so sicer v odzivnem poročilu navedli, da takšnih analiz, kot so predvidene z resolucijo o normativni dejavnosti, ne izvajajo, saj raziskave in analize trga poštnih storitev izvaja Akos, rezultati analiz pa da so objavljeni v poročilu o stanju trga poštnih storitev, ki je vsem na voljo na Akosovi spletni strani.

“Gre za edine verodostojne uradne podatke, saj poleg prikaza stanja na trgu poštnih storitev v Sloveniji pridobljeni podatki služijo Akosu za poročanje nacionalnim in mednarodnim organizacijam o stanju trga poštnih storitev, ki jih je Slovenija dolžna podajati na podlagi mednarodnopravnih aktov,” so povzeli na računskem sodišču.

“Ministrstvo je navedlo, da namerava na podlagi rezultatov zadnjih petih raziskav do konca leta 2025 pripraviti podrobnejše ugotovitve s predlogi za izboljšave predpisov, po potrebi pa bo naročilo dodatne študije ter analize s tega področja. V sodelovanju z Akosom naj bi znova preučilo tudi ustreznost metodologije izvajanja raziskav in analiz trga poštnih storitev ter po potrebi predlagalo spremembo metodologije nabora in načina pridobivanja podatkov,” so nadaljevali.

Ministrstvo je pojasnilo tudi, da bo dodatno proučilo potrebo, načine in možnosti za svojo povečano vlogo pri določanju kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, pri čemer bo prvenstveno izhajalo iz spoštovanja, in ne omejevanja pristojnosti neodvisnega regulatorja trga poštnih storitev.

Odzivnemu poročilu je med drugim predložilo študijo o prihodnosti poštnega sektorja, ki jo je Evropska komisija objavila novembra 2024 in naj bi v prihodnje olajšala obravnavo področja poštnih storitev ter opredelila morebitne regulativne izboljšave. Ena od ključnih ugotovitev študije je potreba po večji prožnosti regulativnega okvira EU, da bi državam članicam omogočili prilagoditev obveznosti univerzalne poštne storitve svojim nacionalnim okoliščinam.

V tem delu torej ministrstvo računskega sodišča ni prepričalo. Druge pomembnejše nesmotrnosti sta ministrstvo in Akos naslovila ustrezno.