Ptujčan LUKA GOJKOŠEK na gorenjskem orgelskem koru

Recenzija solističnega orgelskega recitala v Škofji Loki

Piše: Franc Križnar

Orgle opoldne, Šk. Loka-naslovnica programa

Na še enem letošnjem tradicionalnem in vsakomesečnem orgelskem koncertu Orgle opoldne je (7. jun.) na koru cerkve Žalostne Matere Božje (v Špitalski cerkvi) na Spodnjem trgu v Šk. Loki nastopil izvrstni organist-solist Ptujčan Luka Gojkošek (1996). Predstavnik srednje generacije slovenskih koncertantov in pedagogov je morda s specifičnim sporedom večinoma francoske orgelske literature prikazal morda največ, kar sem doslej slišal in videl na tem orgelskem inštrumentu Orglarstva Močnik, op. 42 (2024 →) GŠ Škofja Loka. Umetnik pa se poleg diplom in številnih lavreatskih dosežkov ponaša predvsem s specifičnim repertoarjem in njegovo izvedbo.

Orgle GŠ Šk. Loka v Špitalski cerkvi

Tokrat so na relativno omejenem (orgelskem) inštrumentu zazvenela praviloma francoska orgelska dela. Poleg uvodnih del Avstrijca Franza Josepha Haydna (Skladbe za flavtno uro, Hob. XIX; štirje stavki) in Belgijca Josepha Jongena (Jutranja molitev, W. 145), so se zvrstila res dela samih Francozov: Leona Boëllmanna (2. stavek, Gotski menuet iz Gotske suite, op. 25), Marcela Dupreja (Štirje verzeti na napev »Ave maris stella/Hčere Marije, matere našega Odrešenika,« op. 18, št. 6-9), Gabriela Faureja v transkripciji Alaina Bruneta (Rekviem, op. 48 – VII.-V nebesa) in Louisa Vierneja (24 fantazijskih skladb, 3. suita, op. 54 – VI.- Westminstrski zvonovi). In po poklonu v prezbiteriju še en (obvezni) dodatek, spet z orgelskega kora.

L. Gojkošek, portret

Organist Gojkošek se je izkazal s kar nekaj poustvarjalnimi vrlinami. Med prvimi je bila prikazana glasbena, orgelska dramaturgija. Saj je umetnik s prikazanim izborom in igro odigral kontrastiranje; tako barvni paleti (registri), dinamiki, kar se mi je tokrat zazdelo kot prvič na temorgelskem inštrumentu, poetičnost svoje (počasne) igre je solist zamenjal s praviloma vrhunsko virtuoznostjo v hitrih stavkih. Ta je mejila že na pravo virtuoznost, orgelske vragolije. Pri vsem tem res raznolikem pristopu je bilo zatorej Gojkoškovo orgelsko igranje na višini, ki je menda na tem inštrumentu v Šk. Loki še nismo slišali?

Zaključni poklon L. Gojkoška

Njegov finale oz. povsem nasprotna soigra manualov in pedalov v počasnih in spevnih registrih, je bil tokratni solistov »labodji spev.« Občinstva se je tokrat nabralo za polno cerkveno ladjo. Temu je zagotovo pomagalo dejstvo, da so tale koncert sicer tradicionalnega sobotnega opoldanskega termina tega ciklusa umestili v aktualne prireditve Historiala Škofja Loka. S tem pa si je glavni pobudnik, umetniški vodja in organizator vseh tovrstnih (orgelskih) prireditev Klemen Karlin lahko več kot pomel svoje roke; tudi zaradi teh dosežkov in rezultatov in le svojih povsem individualnih: tudi orgelskih – izvajalskih in pedagoških rezultatov.