Projekt SPARK: Mladostniki, stari od 10 do 19 let z duševnimi težavami, dostop do pomoči pa omejen

Raziskave v zadnjih letih nedvoumno kažejo, da je duševno zdravje otrok in mladostnikov v Evropi in tudi v Sloveniji v resni krizi. Polovica vseh duševnih motenj se pojavi že pred 15. letom starosti, samomor pa je drugi najpogostejši vzrok smrti med mladostniki v Evropi. Gre za podatke, ki zahtevajo resen družbeni odziv – ne zgolj na ravni zdravstva, temveč tudi šolskega sistema in širšega družbenega okolja.

V Sloveniji so se razmere izrazito poslabšale v času epidemije covida-19. Kot opozarja mag. Ana Pavlič, programska direktorica IPES in vodja mednarodnega projekta SPARK, je bilo obdobje 2020–2021 prelomno: kar 67 % slovenskih otrok in mladostnikov je poročalo o poslabšanju duševnih stisk, 27 % o depresivnih simptomih, število samomorilnih misli pa se je povečalo za več kot trikrat. Ti podatki, po mnenju Ane Pavlič, niso le statistika, temveč odsev vsakdanjih izkušenj otrok v šolah, družinah in tudi na spletu, kjer mladi preživljajo čedalje več časa.

Evropa, Slovenija, Srbija: kriza, ki presega meje

Trendi po Evropi kažejo, da z duševnimi težavami živi približno devet milijonov mladostnikov, starih od 10 do 19 let, pri čemer več kot polovico primerov predstavljata tegobe povezane z anksioznostjo in depresijo. Slovenija pri tem ni izjema. Že pred pandemijo se je obisk zdravstvenih storitev zaradi duševnih motenj med mladimi izrazito povečeval, v času covida pa se je število primerov dodatno podvojilo. Kljub temu dostop do pomoči ostaja omejen: čakalne dobe za psihološko obravnavo so dolge, šolski svetovalni delavci in delavke so preobremenjeni, sistem pa pogosto deluje reaktivno – šele takrat, ko so stiske že globoko zakoreninjene. Podobno zaskrbljujoča je slika v Srbiji. Raziskava Inštituta za duševno zdravje kaže, da ima 20,4 % srbske mladine vsaj eno psihiatrično motnjo. Najpogosteje so prisotne samomorilne misli (9 %), huda depresija (8,7 %), samopoškodbeno vedenje (14,2 %), pri 4,2 % pa je bil zabeležen tudi poskus samomora. Skupni imenovalec obeh držav predstavlja povišan stres, negotovost ter nezadostna sistemska podpora otrokom.

Ana Pavlič pri predstavitvi. Projekt Spark z dogajanjem v Mariboru in na Ptuju. Vir: IPES. Foto: Boštjan Podlogar

Kaj je pokazal SPARK?

Dveletni mednarodni projekt SPARK (Strengthening Psychological Awareness and Resilience for Kids) je v slovensko-srbskem okolju posebej osvetlil, kako se duševne stiske otrok prepletajo s spolnimi stereotipi. Analiza je pokazala jasne razlike:

Dekleta pogosteje poročajo o nizki samozavesti, notranji kritičnosti in tesnobi, medtem ko fantje pogosteje doživljajo pritisk, da morajo biti močni, čustveno zadržani in samostojni, kar vodi v potiskanje stisk, osamljenost in večje tveganje za samomorilne misli ali zasvojenosti.

Aktivnosti projekta SPARK opozarjajo, da šolski sistemi te vzorce pogosto nehote reproducirajo – skozi pričakovanja, odzive na vedenje in tihe norme, ki ostajajo neizprašane. Kot poudarja Pavlič: »Spolni stereotipi ne vplivajo le na posamezne otroke, temveč na celotno okolje, v katerem odraščajo. Če šolski sistemi teh norm ne prepoznajo in ne naslovijo, nehote utrjujejo neenakosti in zapirajo prostor za odprt pogovor o duševnem zdravju.«

Pogosto opozarjajo na pomanjkanje dostopa

Primerjava rešenih anketnih vprašalnikov, intervjujev in fokusnih skupin med Slovenijo in Srbijo je pokazala, da se otroci v obeh državah po pogostosti stisk bistveno ne razlikujejo. Skupno jim je tudi to, da pogosto opozarjajo na pomanjkanje dostopa do šolskih psihologov, preventivnih programov in varnih prostorov za pogovor.

»Spolni stereotipi, kot nam potrjuje tudi naš projekt SPARK, že v otroštvu določijo, katera čustva so sprejemljiva in katera nezaželena. To neposredno vpliva na to, kdo poišče pomoč, kdo jo dobi in kdo ostane neviden. Če tega ne naslovimo sistemsko, govorimo le o posledicah, ne pa o vzrokih,« še pravi Pavlič.

Trije dnevi SPARK: od stroke do glasu otrok

Na vse te izzive je projekt SPARK odgovoril s tridnevnim dogodkom, ki je pretekli teden potekal v Mariboru in na Ptuju. V sredo je bil strokovni seminar za pedagoško in nepedagoško osebje, na katerem so sodelovali dr. Suzana Košir, asist. Minea Rutar, dr. Rudi Klanjšek in dr. Andrej Naterer (vsi Univerza v Mariboru). Razprave so se osredotočale na pritiske sodobnega šolskega sistema, kulturo perfekcionizma in vlogo šole pri zgodnjem prepoznavanju ter naslavljanju duševnih stisk otrok.

Projekt Spark z dogajanjem v Mariboru in na Ptuju. Vir: IPES. Foto: Boštjan Podlogar

Četrtek je bil namenjen Mednarodnemu otroškemu vrhu SPARK na Osnovni šoli Breg na Ptuju, kjer so otroci iz Slovenije in Srbije sami pripravili in predstavili priporočila za izboljšanje duševnega zdravja v šolah. Njihov glas sta slišala tudi predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič in namestnik varuha človekovih pravic dr. Jože Ruparčič. Preko video povezave sta otrokom moč in navdih vlili predsednica Republike Slovenija dr. Nataša Pirc Musar ter evroposlanka Irena Joveva.

Dogodek je simbolno zaključil koncert Leopolda I, ki je skupaj z mladimi jasno zapel: In če kda se ti zdi Ka več nemaš moči Z nekom deli skrbi Daj povej na glas.

Vsak otrok v stiski je upravičen do podpore

Projekt SPARK jasno sporoča: vsak otrok v stiski je upravičen do podpore – ne glede na spol, socialno in ekonomsko ozadje ali način izražanja čustev. Brez krepitve kadrov v šolah, razbijanja spolnih stereotipov, vključujočih podpornih sistemov in odprtega dialoga tvegamo, da bodo stiske ostajale nevidne, dokler ne postanejo vidne v obliki krize epidemičnih razsežnosti, ki jih je nemogoče spregledati in težko rešiti.

The post Projekt SPARK: Mladostniki, stari od 10 do 19 let z duševnimi težavami, dostop do pomoči pa omejen appeared first on Lokalec.si.