Pri kateri temperaturi je že smiselno prižgati ogrevanje? Ena napaka vas lahko stane več

Prvi hladnejši septembrski dnevi vedno odprejo isto vprašanje: ali je za ogrevanje še prezgodaj? Enotne zunanje temperature, pri kateri bi morali vsi prižgati radiatorje, ni. Bolj uporaben podatek je temperatura v stanovanju. Če ta čez dan brez ogrevanja vztrajno pada pod približno 20 stopinj Celzija, je smiselno začeti z zmernim ogrevanjem.

Eko sklad za bivalne prostore priporoča približno 20 do 21 stopinj Celzija, za spalnice pa 17 do 18 stopinj. Pregrevanje stanovanja se hitro pozna na računu. Po njihovih podatkih vsaka dodatna stopinja zviša porabo energije za približno šest odstotkov.

Zato čakanje do trenutka, ko je stanovanje že povsem ohlajeno, ni nujno najbolj smiselno. Še posebno to velja pri stavbah z veliko toplotno maso in pri nekaterih sistemih, denimo toplotnih črpalkah, kjer je praviloma učinkovitejše mirnejše, enakomerno delovanje kot velika temperaturna nihanja. Eko sklad pri toplotnih črpalkah celo opozarja, da lahko izrazito nočno zniževanje in poznejše intenzivno dogrevanje povečata porabo.

Radiator, Foto: Pexels

Zakaj se pogosto omenja meja 12 stopinj?

Številka 12 stopinj Celzija ni izmišljena. Agencija Republike Slovenije za okolje jo uporablja pri določanju trajanja kurilne sezone.

Po njihovi metodologiji se začetek kurilne sezone določi tako, da je v drugi polovici leta zunanja temperatura ob 21. uri tri dni zapored 12 stopinj Celzija ali manj. Naslednji dan šteje za začetek kurilne sezone.

To je predvsem klimatološko merilo. Ne pomeni, da mora vsak lastnik hiše tretji večer ob dvanajstih stopinjah obvezno prižgati peč.

Dobro izolirana novogradnja lahko tudi ob hladnejših dnevih dolgo ohranja prijetno temperaturo. V starejšem stanovanju z več zunanjimi stenami ali slabšimi okni pa lahko potreba po ogrevanju nastopi precej prej.

Kaj pa blok? Kurilna sezona ni povsod določena popolnoma enako

Pri večstanovanjskih stavbah je položaj nekoliko drugačen. Če je stavba priključena na sistem daljinskega ogrevanja, je treba preveriti pogoje konkretnega distributerja. Sistemska obratovalna navodila niso po vsej državi povsem enaka.

V nekaterih sistemih je določeno, da se ogrevanje praviloma začne po 1. oktobru, ko je temperatura ob 21. uri tri dni zapored 12 stopinj ali manj. Drugod je začetek dovoljen že po 15. septembru ob podobnem temperaturnem pogoju. Nekateri akti dopuščajo tudi zgodnejši začetek zaradi daljšega hladnega obdobja.

Zato pogosto ponovljena trditev, da morajo “vsi bloki začeti kuriti po treh hladnih večerih“, ni povsem natančna.

Če ima stavba svojo skupno kotlovnico, je režim ogrevanja del obratovanja stavbe. O poslih rednega upravljanja etažni lastniki odločajo z več kot 50 odstotki solastniških deležev, upravnik pa mora njihove sprejete odločitve izvajati. Konkretni režim je lahko že določen s pogodbo o upravljanju, sklepi lastnikov ali načinom obratovanja sistema.

Najdražja napaka je lahko preprost obrat termostata

Ob prvih hladnih dneh ni treba stanovanja segreti na 23 ali 24 stopinj.

Če vam pri 20 ali 21 stopinjah ni hladno, dodatno zviševanje temperature predvsem povečuje porabo. Razlika med 20 in 23 stopinjami lahko po pravilu Eko sklada pomeni približno 18 odstotkov več potrebne energije za ogrevanje.

Podobno velja pri prezračevanju. Pozimi je učinkoviteje za nekaj minut na široko odpreti okna in narediti prepih kot pustiti okno dolgo priprto na kip. Tako zamenjamo zrak, ne da bi po nepotrebnem hladili stene in opremo v prostoru.

Praktično pravilo za prve jesenske hladne dneve je zato precej preprosto: spremljajte temperaturo v stanovanju, ne samo termometra zunaj. Če se prostor brez ogrevanja še drži pri 20 ali 21 stopinjah, lahko počakate. Če se več dni zapored ohlaja pod to mejo in sonce čez dan stanovanja več ne ogreje, je smiselno začeti z zmernim ogrevanjem.