Preprosti ukrepi, ki rešijo jagode v visoki gredi pred plesnijo po dežju

Jagode v visoki gredi so ponos mnogih vrtičkarjev. Privlačne so, ker zrastejo hitro, jih je mogoče obirati neposredno brez prepogibanja, poleg tega pa visoke grede omogočajo boljšo kontrolo nad zemljo in škodljivci. A če pride obdobje intenzivnega dežja ravno takrat, ko rastline cvetijo in začnejo tvoriti plodove, se veselju hitro pridruži zaskrbljenost.

Plesen na jagodah, predvsem siva plesen (Botrytis cinerea), je ena najpogostejših bolezni v času cvetenja in dozorevanja. V vlažnem okolju se širi hitro in neopazno, dokler ne zajame cvetov, listov in sčasoma še plodov. A obstajajo konkretni ukrepi, s katerimi je mogoče okužbo preprečiti ali vsaj močno zmanjšati njen vpliv.

Kaj narediti, da vam po prvem nalivu ne zgnije ves pridelek

Jagode niso kapriciozne rastline, a potrebujejo ustrezne pogoje za rast. Preveč vlage in slab pretok zraka hitro ustvarita pogoje za razrast plesni. V visoki gredi lahko z nekaj ukrepi zaščitimo rastline, ne da bi jim odvzeli svetlobo, prostor ali dostop do vode.

Plesen, jagode

Zakaj se plesen pojavi in kako jo prepoznati

Siva plesen je glivična bolezen, ki se pojavlja predvsem v obdobjih visoke zračne vlažnosti. Njeni začetki so pogosto neopazni – cvet postane siv, nato se prekrije s puhasto prevleko. Ta se hitro razširi na peclje in plodove, ki začnejo gniti še preden dozorijo.

V visoki gredi, kjer rastline rastejo bližje skupaj, je pretok zraka pogosto slabši kot na odprtem polju. Čeprav je zemlja kakovostnejša in zaščitena pred zastajanjem vode, se vlaga iz zraka obdržuje med listi in plodovi. V kombinaciji z dežjem, ki cvetove zmoči, plesen dobi idealne pogoje za razvoj.

Prvi znak težave so mokri cvetni nastavki, ki se ne odprejo. Nato se pojavijo sivkaste lise, ki se razširijo v razpadli, vodeni strukturi. Plodovi ne dozorijo, začnejo se mečkati in vonj postane neprijeten.

Zračenje je bolj pomembno kot si mislite

Za preprečevanje plesni ni dovolj, da jagod ne zalivamo z vrha. Ključno je, da rastline dihajo. To pomeni, da mora biti razmak med sadikami dovolj velik, da zrak kroži. V visoki gredi, kjer je površina omejena, mnogi posadijo jagode pregosto. Že dodatnih 10 centimetrov razmika med vrstami lahko pomeni veliko razliko.

V pomoč so tudi konstrukcije iz bambusa ali kovinskih lokov, na katere se lahko napne mreža ali zaščitna folija. Pomembno pa je, da so stranice odprte – zrak naj ne bo zaprt v tunel, saj se s tem ustvari učinek tople grede in vlaga ostaja ujeta ob rastlinah.

Poleg razmika med rastlinami velja razmisliti tudi o višini gredi. Če je greda zelo nizka (pod 30 cm), se zrak slabše izmenjuje in tla počasneje presahnejo. Višje grede (40–60 cm) omogočajo boljšo drenažo in sušenje po dežju.

Uporaba naravnih zaščit pod rastlinami

Veliko ljudi še vedno misli, da mulčenje pomeni le zadrževanje vlage. V resnici ima veliko širši namen. Slama, borove iglice ali leseni sekanci pod rastlinami preprečujejo stik plodov z mokro zemljo, s čimer se občutno zmanjša verjetnost gnitja.

Slama deluje kot naravni filter. Voda, ki prši s tal, ne doseže plodov neposredno, prav tako pa slama omogoča odtekanje vode v globlje sloje. Najbolje je, da jo namestimo že pred začetkom cvetenja. Če je slama predebela in premalo prepustna, jo lahko razredčimo s suhim listjem ali redkejšimi lesenimi sekanci.

Poleg zaščite pred vlago pa mulč preprečuje tudi rast plevela, ki bi dodatno zadrževal vlago med vrstami in s tem poslabšal pogoje za jagode.

Preventivno škropljenje: da, a zmerno in premišljeno

V boju proti plesni mnogi posežejo po naravnih pripravkih. Najpogosteje uporabljeni so:

• presličina prevrelka (krepi celične stene in deluje protiglivično),
• žajbljev čaj (dezinfekcijski učinek),
• razredčen kis (neposredno delovanje proti glivicam),
• bikarbonatna raztopina (povečuje bazičnost površine listov).

Vsako od teh sredstev ima določeno moč, a učinkujejo le, če se uporabljajo preventivno, ne ko je plesen že vidna. Škropljenje naj poteka v suhem vremenu, najbolje zjutraj ali zgodaj dopoldne. Zvečer ali tik pred dežjem je škropivo neučinkovito, saj ga dež spere z rastline, preden začne delovati.

Naravna škropiva ne uničujejo koristnih mikroorganizmov in ne povzročajo odpornosti bolezni, zato jih je mogoče uporabljati večkrat v sezoni. Pomembno pa je, da ne škropimo zmeraj istih rastlin, če ni potrebe, saj pretirano škropljenje lahko oslabi rastline.

Pravilno zalivanje pred dežjem

Veliko ljudi pred napovedanim dežjem rastline dodatno zalije, da “se pripravijo”. V primeru jagod je to napačen pristop. Pred močnim dežjem naj bo zemlja rahlo suha, da voda ne zastaja ob koreninah. Zalivanje naj bo osredotočeno na tla, ne na listje ali cvetove.

Zalivamo zgodaj zjutraj, nikoli zvečer. Vlažno okolje ponoči je idealno za razvoj plesni. Če je možno, naj bo zalivanje kapljično ali ob korenini.

V primeru večdnevnega dežja je vredno začasno prekriti gredo s prozorno folijo, ki naj ima stranske odprtine za zračenje. Dovolj je, da zaščitimo samo vrhnji del rastlin, da cvetovi ne prejmejo neposrednih kapljic.

Kaj narediti z okuženimi rastlinami?

Če plesen že zajame del rastline, jo je treba takoj odstraniti. Okužene cvetove, liste in plodove odnesemo z grede – ne pustimo jih ob robu ali v kompostu, saj se spore hitro razširijo. Škarje, ki jih uporabljamo, razkužimo po vsakem rezu.

Ne poskušajmo reševati ploda, ki kaže znake gnitja. Okužba je običajno že v notranjosti, tudi če je zunaj vidna le majhna lisa. Najbolje je, da okuženi del odstranimo, ostanek rastline pa opazujemo in po potrebi preventivno poškropimo z naravnim sredstvom.

Jagode na domačem vrtu že cvetijo. To so stvari, na katere ne smete pozabiti

Objava Preprosti ukrepi, ki rešijo jagode v visoki gredi pred plesnijo po dežju se je pojavila na Vse za moj dan.