.png)
20 hours ago
8
ARTICLE AD
Glede na napovedi meteorologov lahko konec tega tedna in v začetku prihodnjega tedna pričakujemo temperature pod lediščem. Teoretično lahko vse temperature pod –1 stopinjo Celzija pri cvetočih rastlinah in –1,5 stopinje Celzija pri še zaprtih cvetovih povzročijo poškodbe plodičev oziroma cvetov ali mladih poganjkov pri jagodičju.
Svetovalci javne službe kmetijskega svetovanja so v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani ter Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru pripravili tehnološka navodila in ukrepe za povečanje odpornosti sadnih rastlin na nizke temperature in zmanjšanje posledic pozebe.
Strokovnjaki navajajo, da je poškodovanost rastlin v prvi vrsti odvisna od sadne vrste, sorte, njenega razvojnega stadija ter trajanja obdobja nizkih temperatur. Večina pridelovalcev nima možnosti uporabe aktivne zaščite proti spomladanski pozebi, ki je pogojena s strokovno in pravočasno uporaba oroševalnega sistema, lahko pa z nekaterimi ukrepi vendarle vplivajo na zmanjšanje škode, ki bi jo spomladanska pozeba povzročila.
Ti ukrepi so:
-
mulčenje, saj negovana ledina z večjo listno površino odbije več sončnega sevanja podnevi, ponoči pa odda več toplote zaradi transpiracije. Travno rušo je koristno pomulčiti tik nad tlemi, da se uniči večino listne mase. Tako bodo izgube toplote s transpiracijo čim manjše. Najbolj ugoden vpliv proti pozebi imajo gola tla, ki pa morajo biti kompaktna in vlažna;
-
namakanje, saj vlažna in zbita tla vpijejo čez dan veliko več toplote kot lahka in suha;
-
uporaba vetrnic, s katerimi v jutranjih urah, ko je izhlapevanje največje, mešamo toplejši zrak iz višjih plasti in tako zvišamo nizke temperature v okolici krošenj;
-
zadimljenje oziroma kurjenje ob robovih parcel in kurjenje znotraj nasadov prav tako zviša nizke temperature. Ogljikov dioksid, ki se sprošča pri gorenju, pomaga pri učinku “lokalne tople grede”, vodna para, ki se sprošča, pa ustvari meglo, ki zmanjša radiacijsko ohlajanje zraka;
-
uporaba parafinskih sveč kot alternativa oroševanju. Metoda je sicer draga in učinkovita v brezvetrju, je pa sprejemljiva za varovanje tržno zanimivih sadnih vrst. Dobro se je že izkazala v preteklih letih pri varovanju breskev v odcvitanju pri negativnih temperaturah pod –3 stopinjami Celzija;
-
uporaba zaščitnih folij in koprenastih zastirk (jagodičja);
-
zapiranje tunelov v primeru sončnega vremena v poznopopoldanskih urah, ob oblačnem vremenu pa že prej. Če so tuneli odprti, je sadike ob robovih treba dodatno zaščititi s kopreno. Manjše grmiče in drevesa ovijemo v kopreno v celoti do tal, brez odprtine na vrhu. Še bolj pomaga, če pod drevesom prižgemo svečo ali dve, ki počasi segreva prostor.
Zgodnejša vegetacija in napovedi pogostejših slan nas opozarjajo na aktivnejše preventivno delovanje predvsem tako, da skrbimo za dobro kondicijsko stanje in prehranjenost rastlin v predhodnem letu, predvsem v obdobju od avgusta do odpadanja listja. Uravnotežena prehrana, zdravo listje, primerna vlažnost, zračnost in živost tal jeseni pripomorejo k višji koncentraciji hranil v brstih in s tem k večji odpornosti na pozebo naslednjo pomlad. Potrebna pa je tudi temeljita strokovna presoja ustreznosti leg in izbire sadnih vrst ter podlag za sajenja v prihodnje.
Vsem pridelovalcem priporočamo, da spremljajo tudi ažurne informacije o vremenu na spletnih straneh Agencije RS za okolje ter dodatna priporočila na spletnih straneh javne službe kmetijskega svetovanja pri kmetijsko gozdarskih zavodih na njihovem območju in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Več navodil proti pozebi je dostopnih na naslednjih povezavah:
MKGP
English (US)