Eko krog v pismu premierju: Pri kavcijskem sistemu naj prevlada javni interes

Verjamemo, da bo pri odločitvi glede uvedbe kavcijskega sistema prevladal javni interes, in ne parcialni interesi komunalnega gospodarstva in embalažnih družb, so v javnem pismu predsedniku vlade zapisali v društvu Eko krog. Izrazili so tudi dvom o trditvah zbornice komunalnega gospodarstva, da Slovenija že danes ločeno zbere 90 odstotkov plastenk.

Kot v javnem pismu predsedniku vlade Robertu Golobu izpostavlja Jure Vetršek iz društva za naravovarstvo in okoljevarstvo Eko Krog, lahko te dni beremo o tem, kako uspešno napreduje uvedba kavcijskega sistema v sosednji Avstriji. Po samo treh mesecih delovanja so namreč zbrali 12 milijonov plastenk in pločevink, vsak teden pa se vrnjene količine podvojijo. V Romuniji so po dobrem letu zbrali 84 odstotkov vse embalaže pijač, na Slovaškem pa po dveh letih 92 odstotkov.

V luči tega se v Eko Krogu sprašujejo, kdaj bo predlog zakona o kavcijskem sistemu poslan v javno obravnavno in kdaj lahko začetek delovanja pričakujemo v Sloveniji. Zanima jih tudi, ali se je vlada odločila, da kavcijskega sistema v Sloveniji ne bo.

Ob tem v Eko krogu opominjajo na določila zakona o varstvu okolja, ki predvidevajo sprejem ustreznega predpisa v enem letu. “Zdaj so minila že tri leta. Uvedba je zapisana v koalicijsko pogodbo vaše vlade. Podpira jo več kot 90 odstotkov ljudi, proizvajalci pijač, nekateri trgovci in nevladne organizacije. Oktobra lani je vzpostavitev podprlo ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Verjamemo, da bi bil sistem uspešen, saj ima tolikšno podporo redko kateri projekt v Sloveniji,” je poudaril Vetršek.

V Eko krogu prav tako ne verjamejo v resničnost nedavnih navedb Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije (ZKGS), da v državi že danes ločeno zberemo 90 odstotkov plastenk, kar je cilj, ki ga do leta 2030 predpisuje zakonodaja EU.

Kot pojasnjujejo, niso videli še nobenega javno dostopnega poročila ali analize, kako je zbornica do tega podatka prišla. Kot razlog, ki ne govori v prid trditvam zbornice, izpostavljajo tudi poročanja ljudi iz vse države, da je ob cestah in v naravi vedno več smeti, vključno z embalažo pijač. Njihovo čiščenje pa je “znova in znova na plečih prostovoljcev ter državnega proračuna”.

“Kavcijski sistem dokazano preprečuje smetenje. Vzpostavijo, upravljajo in financirajo ga proizvajalci pijač, zato ne zahteva javnih sredstev. Recikliranje plastenk v plastenke je zagotovljeno v več krogih istega materiala, saj za razliko od rumenih zabojnikov ne pride v stik z drugimi odpadki. Zmanjšajo se potreba po naravnih virih in energiji ter izpusti ogljikovega dioksida,” je Vetršek vnovič nanizal prednosti uvedbe kavcijskega sistema, ob tem pa kot prednost izpostavil tudi transparentnost sistema.

“Verjamemo, da bosta pri odločitvi glede kavcijskega sistema prevladala javni interes ter podpora glavnih akterjev sistema, in ne parcialni interesi komunalnega gospodarstva in embalažnih družb, ki v kavcijskem sistemu sploh nimajo nobene vloge,” je sklenil.

Intenzivna razprava o uvedbi kavcijskega sistema za nepovratno embalažo pijač sicer teče že tretje leto. V društvu Eko krog, kjer že od začetka vodijo kampanjo vzpostavitve kavcijskega sistema, vseskozi izpostavljajo, da bi ta skupaj z uvedbo polne proizvajalčeve razširjene odgovornosti prinesel prihranke pri virih in višjo stopnjo recikliranja odpadkov oz. izpolnjevanje visokih evropskih ciljev. Hkrati zavračajo argumente, da bi sistem prinesel višje stroške za gospodinjstva, kar zatrjujejo v ZKGS.

V tej zbornici so sredi marca predstavili tudi najnovejše neuradne podatke za leto 2024, ki po njihovih navedbah kažejo, da stopnja ločenega zbiranja plastenk v Sloveniji dosega vsaj 89,6 odstotka, kar da dokazuje, da lahko zastavljene okoljske cilje dosežemo brez uvedbe kavcijskega sistema.

O resničnosti navedb zbornice dvomijo tudi na ministrstvu za okolje. Kot so za STA zagotovili pred dvema tednoma, uvedbo kavcijskega sistema še vedno podpirajo, a koalicijska usklajevanje o tem še niso stekla. Uvedbi sistema so naklonjeni tudi v Združenju industrije pijač, ki deluje pod okriljem Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, ter tudi nekateri trgovci.