Predvolilna nagrada zvestobe? Devemilijonski tok davkoplačevalskega denarja v medije

Golobova vlada bo še pred volitvami medijem razdelila devet milijonov evrov davkoplačevalskega denarja. Ne gre za drobiž in ne za “bombonček”, temveč za znesek, ki je v slovenskem prostoru brez primere in bi bil v resno urejenih demokracijah predmet takojšnje parlamentarne razprave in ne razlage, da gre zgolj za “pomoč medijem v spremenjenih okoliščinah”. Uredba nastaja pod taktirko politične večine, ki ima izrazit interes po nadzoru javne podobe tik pred volitvami.

Vlada je namreč sprejela uredbo, ki predstavlja podlago za finančne pomoči medijem po novem zakonu o medijih. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je po seji vlade pojasnila, da uredba omogoča tako klasični programski razpis kot nove sheme pomoči, ki jih prejšnji, več kot dvajset let star zakon ni poznal. Po uradnih podatkih bo programski razpis vreden približno štiri milijone evrov, dodatnih pet milijonov pa bo namenjenih različnim shemam pomoči medijem. Skupaj torej devet milijonov evrov javnega denarja.

Uradna razlaga je pričakovano zapakirana v floskule o digitalnem prehodu, novih zaposlitvah, novih sodelavcih in prilagajanju medijev novim razmeram.

Sicer je znano, da je Golobova vlada, ki je ves mandat izrazito konfliktna do kritičnih medijev in hkrati izjemno prizanesljiva do tistih, ki o njej poročajo nekritično ali odkrito navijaško, sedaj tik pred volitvami odpira finančni tok v višini devetih milijonov evrov. In to pod pogoji, ki jih sama določi.

Danes je vlada sprejela Uredbo o podrobnejši določitvi pogojev in meril za dodeljevanje državnih pomoči medijem. Uredba prvič omogoča pripravo sodobnih finančnih spodbud, s katerimi bo mogoče celovito podpreti… pic.twitter.com/xRHuTEmAJq

— Ministrstvo za kulturo (@mk_gov_si) December 17, 2025

Ni presenetljivo, da so se na družbenih omrežjih takoj pojavili cinični komentarji. Za devet milijonov evrov, opozarjajo nekateri, se da zaposliti več sto novinarjev, ki lahko “delajo izključno zate”. Drugi govorijo o mafijskem početju in o doslej nepredstavljivem posegu politike v medijski prostor. Spet tretji brez olepševanja zapišejo, da bo denar namenjen “svojim” medijem, pod pretvezo državne pomoči. Poznavalci tudi napovedujejo še bolj intenzivno obračunavanje z opozicijo ali z Janezom Janšo.

Takšne interpretacije niso nastale v praznem prostoru. Golobova vlada in stranke koalicije so v zadnjih letih sistematično napadale kritične medije, jih označevale za politično motivirane, pristranske ali celo nevarne za demokracijo. Spomnimo, da je pred kratkim Robert Golob celo vložol tožbo proti Demokraciji (več tukaj).

Novo mesto, Rotovz.
Izjava za medije Roberta Goloba po vladnem obisku Novega mesta, foto: STA

Hkrati pa so se brez zadržkov naslanjale na medije, ki o vladi, premierju in koaliciji poročajo skoraj izključno pozitivno. V tem kontekstu se povsem legitimno postavlja vprašanje, ali bodo merila za dodeljevanje teh sredstev res nevtralna, pregledna in odporna na politične vplive, ali pa bodo zgolj formalna kulisa za nagrajevanje lojalnosti.

Predvidenih je več razpisov
Ko ministrica govori o več razpisih, od katerih bosta prva dva objavljena že januarja, tretji pa bo šel v presojo Evropski komisiji, ostaja ključno vprašanje: kdo bo presojal, kateri mediji so vredni pomoči in zakaj? Kakšna bo vsebinska merila? In predvsem – ali si lahko medij, ki odkrito in dosledno postavlja vlado pred odgovornost, sploh realno obeta enako obravnavo kot medij, ki deluje v jasni simbiozi z oblastjo?

Sara Kovač