Predstavniki slovenskih kmetijskih organizacij: Razmere v kmetijstvu so postale nevzdržne

Predstavniki slovenskih kmetijskih organizacij opozarjajo, da so razmere v kmetijstvu postale nevzdržne. Zato se slovenski kmetje pridružujejo vseevropskemu protestu v Bruslju, ki bo potekal 18. decembra 2025. Na tisoče evropskih kmetov bo tam izrazilo nasprotovanje predlogu novega večletnega finančnega okvira EU, pretiranim administrativnim bremenom ter prostotrgovinskemu sporazumu z južnoameriškim blokom Mercosur.

Podpredsednik Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije Janez Beja poudarja pomen ohranitve finančnih sredstev: “Nikakor ne smemo dopustiti, da se znižujejo finančna sredstva, predvsem za hribovske male kmetije, ker je pridelava hrane tam dvakrat ali trikrat dražja kot na ravnini.” Po njegovih besedah bi zmanjšanje sredstev ogrozilo obstoj teh kmetij in opustošilo slovensko podeželje.

“Resnično si želimo, da bodo evropski in slovenski poslanci videli, da je stvar resna, ter priskočili na pomoč in zagovarjali dvig financiranja za skupno kmetijsko politiko po letu 2027,” dodaja Beja. Kmetje opozarjajo tudi na nelojalno konkurenco uvoženih kmetijskih proizvodov iz tretjih držav, ki niso pridelani po enakih strogih standardih kot v Evropski uniji. To ogroža negotovost dohodkov, obstoj družinskih kmetij in prehransko varnost.

Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek izpostavlja zaščito potrošnikov: “Želimo zaščititi evropske potrošnike tako, da bodo tudi v prihodnje lahko kupovali lokalno, varno in kakovostno hrano. Zato nasprotujemo trgovinskim sporazumom, ki omogočajo uvažanje hrane, pridelane pod povsem drugačnimi standardi kot v Evropi ali Sloveniji.”

Slovenski kmetje ne morejo več prenašati pritiskov evropskih pravil, nizkih odkupnih cen in naraščajočih stroškov. Pred odhodom v Bruselj od države in evropskih institucij pričakujejo jasno podporo. Protest, ki ga organizira evropska krovna organizacija Copa-Cogeca, naj bi postal močan signal, da brez kmetov ni prehranske varnosti in da je nujen resen dialog o prihodnosti evropskega kmetijstva.

Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob ob tem poudarja: “Opozarjamo, da brez stabilne, pravične in ciljno usmerjene kmetijske politike ne moremo zagotoviti prihodnosti kmetijstva niti mladih na podeželju. Skupna kmetijska politika mora postati orodje, ki podpira kmete, razvoj podeželja in trajnostne prakse.”

Foto: zajem zaslona

Slovensko delegacijo koordinira KGZS, pričakujejo pa vsaj 100 do 170 udeležencev, nekateri se v Bruselj odpravljajo celo s traktorji kot simbolnim sporočilom. Morda bo politika končno prisluhnila kmetom, ki še vedno pridelujejo hrano po visokih evropskih standardih – čeprav jo pogosto jemlje kot samoumevno.