Predloga zakona o javnem dopolnilnem izvajanju zdravstvenih storitev ni pozdravila nobena poslanska skupina

Predlog zakona po besedah predlagatelja uvaja nov pravni status dopolnilnega javnega zdravstvenega sodelavca oziroma dopolnilnega javnega socialnega sodelavca, s katerim naj bi omogočili dodatno vključevanje kadrov v izvajanje zdravstvenih in socialno varnostnih storitev v javni mreži. Redno zaposlenim v javni mreži bi omogočil, da registrirajo to dejavnost pri Ajpesu in vse ure nad polnim delovnim časom v javni mreži opravljajo preko nje. Plačilo za opravljanje dela bi se določilo z urno postavko, izračunano na podlagi plačnega razreda delovnega mesta, povečano za vse pripadajoče dodatke za posebne pogoje dela ter prispevke delodajalca, je pojasnil Stevanović. Po oceni vlade pa so cilji in nameni predloga sicer legitimni in družbeno pomembni. Vendar ga vlada v zdajšnji obliki ne podpira predvsem zaradi postopkovnih in sistemskih razlogov. Predlog namreč ni bil pripravljen na podlagi celovite javne razprave. Prav tako ni bil predmet ustreznega medresorskega usklajevanja vseh ključnih resorjev. Vsebina predloga posega na več medsebojno povezanih področij, zato bi bilo za njegovo kakovostno pripravo nujno zagotoviti celovito medresorsko obravnavo, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tea Košir. V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v SDS dejali, da predlog posega v več drugih kompleksnih zakonov, pravilnikov in področij. Ob njegovem sprejemanju bi zato pričakovali temeljito medresorsko usklajevanje ključnih resorjev, jasne strokovne podlage in natančno analizo učinkov, kar bi povečalo verjetnost za dosego ciljev. Po ugotovitvah SDS finančni učinki niso ustrezno ovrednoteni. Status dopolnilnega sodelavca pa odpira resna vprašanja glede socialnih zavarovanj in prispevkov, je dejal poslanec SDS Jožef Lenart. Tudi po mnenju trojčka NSi, SLS in Fokus predlog ni dovolj celovito medresorsko usklajen. Ne želijo novih delitev med javnim in drugim izvajalcem, če lahko vsi, ki izpolnjujejo strokovne pogoje, pomagajo pacientom. Menijo, da je treba predlog izboljšati in uskladiti. Podprli bodo vsako rešitev, ki bo dejansko prinesla več opravljenih zdravstvenih storitev, bolje izkoristila razpoložljivi kader in skrajšala čakalne dobe, je zagotovil poslanec Andrej Černigoj. Do predloga so bili še manj prizanesljivi v opoziciji. Po ugotovitvah SD pomeni nov poskus za uvedbo nizko obdavčenega segmenta dela, ki je namenjen zgolj izogibanju delovno pravnim omejitvam in davčnim obremenitvam. Gre za poskus, da bi se nadure izplačevale brez prispevkov in v večjem obsegu, kot ga dopušča zakon, in za nov instrument, s katerim bi se izognili davkom in prispevkov pri podjemnih pogodbah, je dejal poslanec SD Darko Ratajc. Po prepričanju SD bi morala javna služba, vključno s svojimi neprekinjenimi oblikami dela, v največji meri potekati v okviru delovnih razmerij. Še bolj kritični so bili v Levici, kjer predlog vidijo kot “popolno nesistemskost in normativni obvod”. Po njihovih ugotovitvah prinaša “brutalno prekarizacijo javnega sektorja, torej legalizacijo popoldanskega espejevstva znotraj javnih zavodov” in predstavlja obvod delovnega prava pod krinko prostovoljnosti. Hkrati ogroža socialno varnost, povzročil pa bi tudi finančni zlom javne zdravstvene blagajne, je bila jasna poslanka Levice Nataša Sukič. Prav tako so bili s predlogom nezadovoljni v Svobodi. Po njihovem prepričanju ne rešuje vzrokov krize, ampak zgolj institucionalizira njene simptome, je povzela poslanka Svobode Tamara Kozlovič. Namesto da bi se lotili resničnega problema premajhnega števila zaposlenih v javnem zdravstvu in socialnem varstvu ter preobremenjenosti kadra, predlog po njenih besedah spodbuja že sicer obremenjene zaposlene, da delajo še več, in to pri zasebnih izvajalcih na račun javnih sredstev. V splošni razpravi poslank in poslancev so posamezniki še dodatno pojasnili stališča svojih poslanskih skupin. Poslanec trojčka NSi, SLS in Fokus Aleksander Gungl je opomnil, da je tako v socialnem varstvu kot v zdravstvu potreben dodaten kader, vendar takšen, ki ne bo preobremenjen in bo lahko izvajal svoje delo kakovostno. Rešitev vidi predvsem v prilivu dodatnega usposobljenega kadra in tistih, ki so morda z drugih področij, a so pripravljeni dobiti nova znanja in preiti v socialo in zdravstvo. Poslanka Kozlovič pa je presodila, da gre predlagatelj v smer postavljanja posebnih pravil, ki jih želi izvzeti iz veljavnih omejitev pri tovrstnem delu. Veljavna ureditev in omejitve v njej so po njenih besedah oblikovane z razlogom, ki izhajajo iz poročil protikorupcijske komisije in računskega sodišča. Današnjo splošno razpravo o zakonskem predlogu so sicer za 15 minut prekinili in se na dan slovenskega športa pridružili meritvam SLOfit.