Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti v zadnji fazi usklajevanj

Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti je v zadnji fazi usklajevanj, vlada ga bo predvidoma obravnavala v četrtek. Zadnji osnutek predvideva popolno prepoved dela zdravstvenih delavcev iz javnih ustanov pri tako imenovanih čistih zasebnikih. Bi bila pa v določenih primerih omogočena obratna pot.

Po zadnjem osnutku novele bi se lahko zaposleni pri tako imenovanih čistih zasebnikih pod določenimi pogoji za krajši delovni čas redno zaposlili v javnem zdravstvenem zavodu. Takšna zaposlitev bi bila mogoča v zavodih, ki opravljajo terciarno zdravstveno dejavnost in imajo naziv klinika ali klinični inštitut, je medijem danes pojasnila generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Jasna Humar.

Ta možnost bo predvidoma omogočena le vrhunskim strokovnjakom z vsaj 20-letnimi izkušnjami, ki jih v javnem sektorju ni na razpolago in ki uvajajo nove metode zdravljenja in diagnostike. Seznam storitev, ki jih bodo taki zaposleni lahko opravljali, bo predpisal minister za zdravje.

“Puščamo si odprta vrata za eno zelo majhno skupino ljudi, ker seveda ne želimo, da bi bili pacienti v našem javnem sistemu prikrajšani za kakršnekoli storitve ali dejavnosti,” je poudarila Humar.

Vsi drugi javni zdravstveni delavci bi po predlogu novele lahko delali samo v javni zdravstveni mreži, torej pri javnih zavodih in koncesionarjih, ne pa tudi pri čistih zasebnikih.

Možno bo tudi delo zasebnikov v javnih zdravstvenih zavodih prek podjemnih pogodb, če bodo javne ustanove takšne storitve potrebovale. Takšna dodatna pomoč javnim ustanovam ne bo smela prinašati izgube. Ne bodo pa več smeli javni zavodi sodelovati s samostojnimi podjetniki in podjetji.

Tako bo lahko denimo zdravnik, ki je zaposlen pri čistem zasebniku, v bolnišnici dodatno še vedno delal, a bo moral z bolnišnico skleniti podjemno pogodbo. Bolnišnica ga namreč ne bi več mogla plačevati prek statusa samostojnega podjetnika.

Davčno ugodnejše bodo le podjemne pogodbe, ki jih bodo javne zdravstvene ustanove za dodatno delo sklenile z lastnimi zaposlenimi. Takšne ugodnejše pogodbe bodo lahko sklenili le za programe, ki jih bo odobril minister, tudi s takimi pogodbami zavodi ne bodo smeli ustvarjati izgube.

Ob določenih pogojih bi lahko javni zdravstveni delavci, zaposleni v lastnem javnem zavodu, izvajali tržno dejavnosti. Eden od pogojev bo denimo opravljen program zavoda za zdravstveno zavarovanje. Ne bi pa smeli javni zdravstveni delavci, ki so delno zaposleni pri koncesionarjih, tam opravljati tudi tržnih storitev.

Osnova za nagrajevanje in izdajanje soglasij zaposlenim v javnih zavodih za delo v drugih ustanovah javne zdravstvene mreže bo merjenje efektivne delovne obremenjenosti. To se bo po napovedih Jasne Humar v javnih zavodih vzpostavilo v naslednjih mesecih. Ministrstvo za zdravje metodologijo že pripravlja, predvidoma bo enotna za vso državo.

Sprva bi moral zaposleni, ki bi želel dobiti soglasje za delo v drugi ustanovi v javni mreži, dosegati vsaj povprečno storilnost kot drugi zaposleni v istem poklicu in isti dejavnosti v matičnem zavodu. Kasneje pa bodo na ministrstvu na osnovi večmesečnega merjenja skušali izdelati kadrovske standarde, na podlagi katerih bi bilo lažje presojati, ali je delo opravljeno v zadostnem obsegu.

Osnutek predvideva tudi določilo, po katerem bodo morali imeti koncesionarji za vsak program, ki ga opravljajo, redno zaposleno ustrezno število zdravstvenih delavcev.

Direktorji javnih zdravstvenih zavodov bodo predvidoma morali biti na svojih delovnih mestih zaposleni 100-odstotno, razen direktorji zavodov z manj kot 100 zaposlenimi. Strokovni direktorji bodo morali biti v matični javni ustanovi predvidoma zaposleni za vsaj 60 odstotkov, za preostali delež pa ne bodo smeli biti zaposleni ali po pogodbah delati pri koncesionarjih, lahko pa bi denimo za preostali čas delali na fakulteti ali ministrstvu. Podobno bo predvidoma veljalo tudi za vodje klinik in oddelkov.

Novela bo, če bo sprejeta v trenutni obliki, prinesla tudi člen, ki bo določal, da morajo presežki javne in tržne zdravstvene dejavnosti ostati v javnih zdravstveni ustanovah. Te bodo lahko s presežki denimo izboljšale infrastrukturo, kupovale opremo in jih deloma porabile za nagrajevanje zaposlenih. Koncesionarji pa bodo lahko še naprej prosto razpolagali z dobički.

Humar zaradi novele ne pričakuje množičnih odhodov zdravnikov iz javne zdravstvene mreže. “Strokovne in razvojne možnosti so za zdravnika v javni zdravstveni mreži bistveno boljše,” je poudarila. Zagotovo pa se bo nekaj posameznikov odločilo za zaposlitev pri čistih zasebnikih, je dejala.

Pacientom bo novela ob uveljavitvi prinesla bolj pregleden zdravstveni sistem, je napovedala.