»Pred šestdesetimi leti sem vstopil v fantovsko in prelisičil karabinjerje«

Letos poteka 60 let let, odkar sem vstopil v dolinsko fantovsko in dekliško. Nekoč je bilo bolj strogo in so fantje vstopali v vaško združbo pri šestnajstih letih, mene pa so sprejeli kar dve leti prej, ker sem bil za svoja leta že kar visok in postaven in ker sem bil med otročadjo, ki je nabirala zajčevino za krancle, zelo glasen in goreč, a tudi učinkovit. Povrhu smo imeli doma še star partizanski tricikel (motokaro), ki je za lazenje po gozdnih poteh po dolinski Griži bil nadvse pripraven in sem si ga – kljub temu, da nisem imel vozniškega dovoljenja in kljub očetovi zaskrbljenosti – privoščil, kar mi je med vrstniki dvignilo ugled in sem lahko »komandiral«. Ko sem na Gorico pripeljal poln kason živo rumene, blago dišeče brnistre, sem se držal moško in važno in s svojo držo prelisičil tudi karabinjerje, ki so pred kasarno sredi Doline opazovali dogajanje in v živo spremljali sobotni vrvež nastajanja in razvijanja majence. Sicer je marešalo mrščil obrvi in spremljal vsak moj gib z dvomljivim izrazom na obrazu in na koncu le zinil: »Ma quanti anni ha quel ragazzo che guida?«

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.