Pred načrtovano obnovo v teku poglobljena raziskava fasade NUK

Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) je z Zavodom za gradbeništvo Slovenije (ZAG) in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) zagnala poglobljeno raziskavo stanja Plečnikove fasade. Cilj raziskave je zagotoviti, da bo obnova ene najbolj prepoznavnih arhitektur Jožeta Plečnika izpeljana strokovno in skladno s kriteriji Unesca.

Kot so zapisali v NUK, so na fasadi že opazni učinki staranja materialov, ki se kažejo kot drobna površinska odstopanja kamnitih, opečnih in betonskih elementov. Konec preteklega leta so izvedli nujno intervencijo in odstranili posamezne nestabilne dele fasade. Ker se postopno propadanje stopnjuje, so v zadnjih tednih na izpostavljenih mestih namestili začasno zaščitno mrežo, ki bo ostala do izvedbe celovite sanacije, predvidoma leta 2027, pri čemer bo za izvedbo posega treba zagotoviti ustrezna finančna sredstva.

Stroka trenutno analizira vzroke za propadanje betonskih, opečnatih in kamnitih elementov ter materiale in konstrukcijske rešitve, da bi pripravili strokovno podlago za celovito obnovo fasade s čim manjšim vplivom na prvotno materialno substanco. Obnova bo zasnovana tako, da se bo čim bolj približala Plečnikovim izvirnim materialom in postopkom. Hkrati bo, kjer bo to potrebno zaradi trajnosti in zahtev konserviranja, uporabljala tudi ustrezne sodobne rešitve.

Plečnik je fasado NUK zasnoval kot kombinacijo kamna, opeke in betonskih prefabrikatov. Zaradi te izvirne zasnove je obnova eden najzahtevnejših konservatorskih projektov v Sloveniji. Postopek zahteva napredne diagnostične metode, razvoj kompatibilnih materialov in ponovno razumevanje nekdanjih obrtnih postopkov. Propadanje betonskih elementov je ponekod že napredovalo, zato je potrebna natančna in konservatorsko občutljiva intervencija, so zapisali v sporočilu za javnost.

Trenutno preučujejo sestavo in zgradbo fasadnih elementov ter korozijo armature v betonskih prefabrikatih in na podlagi teh spoznanj razvijajo prilagojene rešitve – sanacijske malte za zapolnjevanje manjših manjkajočih delov, tehnologije za rekonstrukcijo močno poškodovanih betonskih strešnikov ter postopke za zaščito in utrjevanje površin. Potekajo tudi analize opeke in fugirnih malt ter preskušanje različnih konservatorsko-restavratorskih zaščitnih materialov.

Kot poudarjajo, je eden ključnih izzivov iskanje neporušnih in konservatorsko primernih postopkov, s katerimi bi lahko pri manj poškodovanih betonskih elementih upočasnili začetne faze korozije in tako ohranili čim več izvirnih Plečnikovih delov. Težave dodatno povzroča pomanjkanje izvornih načrtov in podatkov o konstrukciji stavbe.

Če bodo raziskave potrdile ustrezne lastnosti recikliranega betonskega agregata, bo ta uporabljen pri izdelavi novih strešnikov. To bi bil po navedbah ZAG prvi primer krožnega gospodarstva pri obnovi kulturne dediščine v Sloveniji in pomemben korak pri sanaciji na Unescov seznam vpisane Plečnikove arhitekture.

Poleg tega bi rezultati raziskave lahko postali model dobre prakse tudi za druge primere slovenske modernistične dediščine, saj številni objekti 20. stoletja zahtevajo posebej prilagojene konservatorsko-restavratorske pristope.

Kot so še zapisali v NUK, bo tehnološki elaborat zaključen predvidoma do 20. junija 2026, njegovi izsledki pa bodo podlaga za projektno dokumentacijo in pridobitev financiranja.