Pred Mestno hišo obudili spomin na požig protestantskih knjig pred 425 leti

V spomin na požig protestantskih knjig, tudi prvih slovenskih knjig, ki so pred Mestno hišo v Ljubljani zagorele leta 1600 prvič in leto kasneje drugič v ognju protireformacije, je danes tam ponovno potekala vsakoletna prireditev Vrnimo ljudem knjigo in simboličen prižig sveč. Takrat so skupno zažgali približno 2000 knjig.

Žalosten dogodek, ki se je zgodil leta 1600 oziroma 1601, nam daje večni opomin, da se tega ne počne, da je knjiga neke vrste zrcalo naroda, da smo Slovenci lahko zahvaljujoč knjigi, knjižnemu jeziku ter protireformaciji in reformaciji uspeli obdržati identiteto, da smo ostali kot narod in potem tudi kot državljani ter da smo uspeli na teh temeljih vzpostaviti svojo državo, je za STA povedal predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar Matjaž Gruden.

Ob spominski plošči so danes Gruden, ljubljanski podžupan Aleš Čerin in direktorica Mestne knjižnice Ljubljana Teja Zorko simbolno prižgali sveče.

Gruden je v nagovoru pred prižigom sveč dejal, da je takrat v slabi polovici stoletja izšlo 56 knjižnih naslovov, med njimi prevod Biblije Julija Dalmatina in Cerkveni red Primoža Trubarja, ki ga je označil za neke vrste prvo slovensko ustavo. Po njegovih besedah je reformacija preprostega človeka naučila brati, peti in moliti slovensko, izoblikovali sta se posameznikova osebna odgovornost na eni ter splošna verska in državljanska svoboda na drugi strani. Meni, da se ključni vrednoti reformacije, verska strpnost in državljanska svoboda, žal v realnem času vse preveč izkrivljata.

“Bodimo ponosni, da smo del najrazvitejšega območja sveta, da se lahko polnovredno in enakopravno z drugimi jeziki velikih narodov izražamo v jeziku, ki so ga slovenski protestanti zaradi reformacije pred 500 leti povzdignili v jezik sodobne Evrope,” je poudaril. Knjižni jezik in književnost je označil za oporna narodotvorna stebra, ki sta identiteto slovenskega naroda gradila in jo utrjevala, da smo lahko obstali skozi vsa ta stoletja.

Po besedah direktorice Mestne knjižnice Ljubljana Teje Zorko v knjigah zapisane misli ostanejo za vedno in živijo svoje lastno življenje, neodvisno od avtorja in so namenjene vsakemu bralcu posebej. Mestna knjižnica Ljubljana je na stojnicah v bližini spominske plošče pripravila tudi nabor knjig, ki jih obiskovalcem delijo brezplačno. Pri mojstru Janezu pa si je bilo mogoče natisniti spominske listine.

Tradicionalno prireditev Vrnimo ljudem knjigo pripravlja Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana in pod pokroviteljstvom Mestne občine Ljubljana. Prvič so jo pripravili leta 2000. Takrat so sredi ljubljanskega Mestnega trga pred Mesto hišo odkrili bronasto spominsko ploščo. Leta 2013 so ploščo obnovili.