Pred 100 leti v Slovencu o mednarodnem sodišču v Haagu

Konferenca Društva narodov in mednarodno sodišče v Haagu

11. septembra je potekalo zborovanje Društva narodov. Na seji Sveta Društva narodov je pogovor tekel o ustanovitvi mednarodnega sodišča v Haagu na Nizozemskem. Časopis Slovenec je ustanovitve sodišča označil za najpomembnejše dejanje v zgodovini Društva narodov.

»Protokol, ki se nanaša na mirovno razsodišče, je močno vplival na mišljenje narodov,« so pri časopisu opisali situacijo. »Dokaz temu so pogajanja med Nemčijo in prejšnjimi sovražniki o sklenitvi varnostne pogodbe.«

Švica je bila pri tem pripravljena sodelovati, vendar je njen delegat jasno poudaril, da bo država ohranila svojo zgodovinsko nevtralnost. Poljski zunanji minister je k temu dodal tudi mirovne namere poljske vlade.

Pogled na kanal v Haagu okoli leta 1925. Vir slike: Flickr.

Mladi profesorji na podeželje

Takratni minister za šolstvo v Jugoslaviji je podprl odlok, s katerim so uredili zaposlovanje učiteljev in profesorjev. Novi odlok je določal, da morajo vsi srednješolski učitelji pred zaposlitvijo v Beogradu ali Zagrebu, najprej pet let odslužiti na podeželskih srednjih šolah.

»Po tem odloku bo praznih jako lepo število profesorskih mest v Belgradu in v Zagrebu, na katera bodo postavljeni oni profesorji, ki že dolgo službujejo na podeželskih srednjih šolah,« je pisal Slovenec.

Cene moke dol, cene kruhe pa brez spremembe

Kot je pred 100 leti pisal časopis Slovenec, so v tistem obdobju znatno padle cene moke. Pekarne pa so medtem cene kruha obdržale na starih, precej visokih ravneh.

Cene moke so padale, cene kruha pa ne. Vir slike: Mary Evans Picture Library, Alexander Meledin.

Potrošniki iz območja Litije so se tako obrnili na okrajne oblasti, da naj ukrenejo »vse potrebno, zlasti v najbližjih pekarijah litijskega okrajnega glavarstva in prisilijo peke, da takoj znižajo cene kruhu ter ostalemu pecivu«.

Razmere na mariborski pošti

»Dnevno časopisje se bavi te dni pogosto s čudnimi razmerami na mariborski pošti,« je prispevek začel časopis Slovenec. »Da se v sredi dneva zapre blagajna na pošti, ker ‘ni dovolj uradnikov’, to je pač unicum. Da pri telefonu ni nobenega reda, da kličeš mnogokrat po celo uro, predno te kdo usliši, to je mogoče tudi samo pri upravi pošte v Mariboru.«

Pri pošti so odgovarjali, da imajo pomanjkanje osebja. Na to pa so se pri Slovencu vprašali, zakaj potem prestavljajo najboljše moči iz Slovenije v druge pokrajine?

Pogled na pošto v Zagrebu. Vir slike: Facebook, Zagreb – Kakav je bio nekada, Vili Patz.

»Nedavno smo čitali v Slovencu, kako so se brez vsake potrebe prestavili štirje najboljši uradniki v Srbijo,« so dodali. »Te dni je bil zopet nenadoma prestavljen iz Maribora v Zagreto, torej k drugi direkciji, pošten in vrlo sposoben poštni uradnik gosp. Plaušteiner, dasiravno ima tu družino, a v Zagrebu niti stanovanja ne dobi.«

Ta premeščanja so se po poročanju zgodila iz “službenih ozirov”. Ampak pri Slovencu so ugotovili, da premeščeni uradniki iz Ljubljane in Maribora niso bili potrebni ter da za njih niti niso uspeli najti zadostnega dela. To so označili kot dokaz, da so bili pri premeščanjih pomembni kakšni “drugi oziri”.

»Krivce bo treba najstrožjo klicati na odgovor. Kdo je predlagal nepotrebne premestitve? Zadnji čas se tudi sliši, da Maribor ne dobi avtomatične poštne centrale, dasiravno je prostor za njo že dobro pripravljen. Med trgovstvom in industrijo vlada radi tega nemalo razburjenje,« je še zapisal Slovenec.

The post Pred 100 leti v Slovencu o mednarodnem sodišču v Haagu appeared first on Slovenec.