ARTICLE AD
Starši so za otroke prvi in najmočnejši zgled. Prav skozi vsakdanje navade – pa naj bodo dobre ali slabe – otroci spoznavajo, kako deluje svet in kako se v njem znajti. Velikokrat se vzorci vedenja prenašajo popolnoma nehote, saj jih starši sami niso nikoli ozavestili. Čeprav je namen vedno dober, se lahko nekatere navade dolgoročno izkažejo za škodljive. Prepoznavanje teh vzorcev je prvi korak k spremembi in k ustvarjanju bolj zdravega okolja za odraščanje.
Med pogostimi vedenji, ki se jih otroci hitro naučijo, je pretirano ugajanje drugim. Ko otrok opazi, da starši vedno postavljajo potrebe drugih pred svoje, lahko dobi občutek, da mora lastne želje in meje nenehno potiskati v ozadje.
Podobno velja za izogibanje težkim čustvom – če starši jeze, žalosti ali strahu ne znajo izraziti in predelati, bodo tudi otroci verjeli, da so čustva nekaj, kar je treba potlačiti.
Še ena od navad, ki se pogosto prenaša, je negativni notranji govor. Starši, ki se pogosto kritizirajo ali dvomijo vase, otrokom sporočajo, da so dvomi in nesamozavest nekaj povsem običajnega. S tem pa nehote zmanjšujejo otrokovo samozavest.
K temu se lahko pridruži tudi perfekcionizem – prepričanje, da nič ni dovolj dobro, da vedno obstaja prostor za napako. Otroci, ki to opazujejo, lahko razvijejo občutek, da nikoli niso dovolj uspešni, kar jih spremlja še v odrasli dobi.
Nevidni vzorci, ki jih otroci ponotranjijo
Med bolj subtilnimi navadami je tudi pretirano opravičevanje. Če starši pogosto uporabljajo besedice »oprosti« tudi takrat, ko to sploh ni potrebno, otroci hitro prevzamejo občutek, da morajo biti nenehno v podrejenem položaju. Podobno škodljivo je tudi nenehno hitenje in zasedenost. Ko otroci vidijo starše, ki nimajo časa za počitek, igro ali trenutek zase, dobijo vtis, da je vrednost človeka odvisna od nenehne zaposlenosti.
Psihologinja opozarja tudi na izogibanje konfliktom. Če otrok nikoli ne vidi zdravega reševanja nesoglasij, lahko misli, da je konflikt nevaren, ali pa ga začne reševati na neprimerne načine. S tem mu je odvzeta možnost, da bi razumel, kako je lahko spor tudi priložnost za rast in globlje razumevanje. Prav tako pomembno je, da starši ne pozabijo na veselje.
Če igra, smeh in sproščeni trenutki izgubljajo svoj pomen, otrok dobi sporočilo, da sreča ni pomembna. Veselje je srce otroštva in temelj, ki otrokom omogoča lažje spopadanje z izzivi odraslosti.
Starševstvo torej ne pomeni popolnosti. Gre za to, da se navade prepoznajo, počasi popravljajo in da se starši trudijo prekiniti generacijske cikle, ki jih ne želijo prenesti naprej. Prav ta proces učenja in sprememb je najbolj dragocen zgled, ki ga lahko ponudimo svojim otrokom.
Foto: Pexels
Morda vas zanima tudi
Objava Šest slabih navad, ki se jih otroci naučijo od staršev je bila najprej objavljena na Portal24.