Potres! Ste čutili? Tu je bilo žarišče

6 days ago 21

ARTICLE AD

21. MAREC 2025 – Nedavna tresenja tal v Sloveniji in okolici so ponovno odprla vprašanja o potresni varnosti v regiji. Ali so ti šibki potresi le naravna vsakodnevna dogajanja ali pa napovedujejo nekaj večjega?

TRI NEDAVNA TRESENJA, NOBENEGA POROČILA O POŠKODBAH (zaenkrat)

Slovenska tla so se v zadnjih dneh rahlo stresla kar trikrat. Po podatkih Agencije za okolje RS (ARSO) je bil najmočnejši potres zaznan 21. marca 2025 ob 11.53 z magnitudo 1,2, njegov epicenter pa se je nahajal 10 km vzhodno od Podčetrtka. Pred tem so bili 19. marca zaznani še dva šibkejša potresa – eden ob 22.34 (magnituda 1,0, 20 km jugozahodno od Varaždina na Hrvaškem) in drugi ob 15.05 (magnituda 0,8, 2 km jugovzhodno od Ribnice). Po navedbah seizmologov nihče od teh potresov ni bil občuten in ni povzročil nobene škode.

Čeprav so tovrstni potresi v geološko aktivni regiji, kot je Slovenija, nekaj običajnega, se postavlja vprašanje – so to le naključni dogodki ali opozorilo pred nečim večjim?

ALI TI ŠIBKI POTRESI KAJ POMENIJO?

Po mnenju seizmologov je pomembno razumeti, da šibki potresi ne pomenijo nujno bližajočega se večjega potresa. Po podatkih Geološkega zavoda Slovenije vsako leto na območju države zabeležimo več sto potresov, večina jih ostane pod magnitudo 2,0 in jih ljudje sploh ne zaznamo. Seizmična aktivnost v regiji je pričakovana, saj se Slovenija nahaja na stičišču Evrazijske in Jadranske tektonske plošče, ki nenehno ustvarjata napetosti v zemeljski skorji.

Dr. Peter Vidmar, seizmolog z ARSO, pojasnjuje: „Manjši potresi so del naravnega sproščanja napetosti v zemeljski skorji. Če bi teh manjših potresov ne bilo, bi se energija dalj časa kopičila in potencialno povzročila močnejši sunek.“

Po podatkih Evropsko-sredozemskega seizmološkega centra (EMSC) se podobni šibki potresi redno pojavljajo tudi v sosednjih državah, kot sta Italija in Hrvaška, ki imata bogato zgodovino večjih potresov.

KDAJ JE SLOVENIJO ZADNJIČ PRIZADELA MOČNEJŠA SEIZMIČNA AKTIVNOST?

Slovenija je v preteklosti že doživela močne potrese, ki so povzročili resne posledice. Med najbolj znanimi so:

Potres v Ljubljani leta 1895 (magnituda 6,1), ki je močno poškodoval mesto in sprožil obsežno prenovo stavb.
Potres v Furlaniji leta 1976 (magnituda 6,5), ki je povzročil škodo tudi v Sloveniji.
Potres v Posočju leta 1998 in 2004 (magnitudi 5,6 in 5,2), ki sta poškodovala številne stavbe.

Prav zaradi te zgodovine je vprašanje potresne varnosti v Sloveniji vedno aktualno.

ALI JE SLOVENIJA PRIPRAVLJENA NA VEČJI POTRES?

Čeprav so nedavni potresi šibki, se stroka strinja, da bi večji potres lahko povzročil večje posledice. Gradbeni predpisi v Sloveniji so po letu 1963 postali strožji (po katastrofalnem potresu v Skopju), vendar še vedno obstaja veliko starejših stavb, ki niso potresno odporne.

„Največja težava so starejše stavbe, ki so bile zgrajene pred sodobnimi gradbenimi normativi. Te bi v primeru močnejšega potresa lahko utrpele hude poškodbe,“ opozarja prof. Matej Kralj, strokovnjak za gradbeno potresno varnost na UL FGG.

Poleg tega je javna osveščenost o ravnanju med potresom pogosto pomanjkljiva. Raziskava Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) iz leta 2023 je pokazala, da kar 40 % prebivalcev ne ve, kako pravilno reagirati med potresom.

KAJ STORITI MED POTRESOM?

Seizmologi in civilna zaščita svetujejo, da v primeru potresa:

Ostanete mirni.
Poiščete varno mesto (pod mizo, ob notranji nosilni steni, stran od oken in omar).
Če ste zunaj, se umaknite stran od stavb, dreves in električnih vodov.
Po potresu ostanite previdni zaradi možnih popotresnih sunkov.

Za več informacij o varnostnih ukrepih je mogoče obiskati uradno spletno stran Uprave RS za zaščito in reševanje.

ALARM ALI LE NARAVEN POJAV?

Čeprav so bili nedavni potresi šibki in jih ljudje niso občutili, to še ne pomeni, da lahko zanemarimo možnost močnejšega potresa v prihodnosti. Slovenija se nahaja v seizmično aktivni regiji, zato je pomembno, da vlada in prebivalstvo ostaneta pripravljena. Kot pravi dr. Vidmar: „Narave ne moremo ustaviti, lahko pa se nanjo pripravimo.“

Zato strokovnjaki poudarjajo pomembnost potresno odporne gradnje, večjega ozaveščanja javnosti in rednega spremljanja seizmičnih podatkov. Čeprav so trenutna tresenja tal le del običajne seizmične aktivnosti, jih ne smemo ignorirati.

Kako dobro ste vi pripravljeni na potres?

Pripravil: N. Z.

Vir: ARSO, UL FGG, ZRC SAZU, EMSC

The post Potres! Ste čutili? Tu je bilo žarišče first appeared on NaDlani.si.

Read Entire Article