Poslanca Danijel Krivec in Franc Križan sta postala podpredsednika DZ

Po predsedniku Državnega zbora smo danes dobili še podpredsednika Državnega zbora. To sta postala poslanec SDS Danijel Krivec in poslanec Demokratov Franc Križan. Krivec je bil na tajnem glasovanju izvoljen s 84 glasovi za, Križan pa s 86 glasovi za.

Pred začetkom glasovanja je predsednik Državnega zbora Zoran Stevanović poslanke in poslance prosil, naj ne označujejo glasovnic, kot v primeru tajnega glasovanja o njegovi kandidaturi.

V zvezi s kandidaturo Krivca je bilo izpostavljeno, da je že v času prejšnjega mandata uspešno opravil delo podpredsednika DZ. “Ne išče konfliktov, ne žuga, zna umiriti zadeve. Njegovo umirjenost, nekonfliktnost, povezovalnost in tudi nesebično delo za sočloveka poznajo sokrajani, ki so mu leta 2017 podelili naziv častnega občana občine Bovec,” je med drugim v obrazložitvi pojasnila vodja Poslanske skupine SDS Jelka Godec. Prav tako je osvetlila tudi njegove “bogate poslanske izkušnje, poznavanje poslovnika državnega zbora in parlamentarne prakse”. Krivec je bil sicer po navedbah STA v DZ prvič izvoljen leta 2004 in nato na vseh naslednjih državnozborskih volitvah.

Foto: STA

V primeru Križana, ki so ga na mesto podpredsednika predlagali poslanci Demokratov in Resni.ce, so bile izpostavljene 37-letne delovne izkušnje na vodstvenih delovnih mestih; med drugim je deloval kot član uprave Loterije Slovenije in direktor Slovenske turistične organizacije. Doma in na tujem se je preizkusil v vodenju več velikih poslovnih sistemov. “Takšna pot človeka nauči marsičesa, odgovornosti za sprejete odločitve, spoštovanja časa, sposobnosti usklajevanja različnih interesov in predvsem tega, da rezultatov ni brez reda, dialoga in jasnega cilja,” je bil jasen Tadej Ostrc, poslanec iz vrst Demokratov. Prav tako pa je dal vedeti, da se Križana v javnosti prepoznava kot človeka “mirnega nastopa, življenjske zrelosti in spoštljive komunikacije”.

Foto: STA

Resni.ca je ob predstavitvi stališč izrazila podporo obema predlaganima kandidatoma. V SD in Svobodi pa so medtem vztrajali pri kritiki, “da se ključna kadrovska vprašanja rešujejo, še preden je jasno znano, kdo bo v koaliciji in kdo v opoziciji”. Dajali so tudi vedeti, da se desnica spreneveda glede oblikovanja koalicije.

Državni zbor ima lahko po Poslovniku DZ največ tri podpredsednike, od katerih je eden tisti, ki prihaja iz vrst največje opozicijske stranke. Njihova naloga je, da predsedniku DZ pomagajo pri njegovem delu in v dogovoru z njim opravljajo posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. Funkcijo pa opravljajo vse do prve seje novoizvoljenega DZ.

S. K.