Hvalijo se, da nimajo nobenih afer, a so avtorji ene največji

Stranka Levica se zelo rada hvali, da je edina brez afer. Nedavno se je s tem “pohvalila” tudi koordinatorka Asta Vrečko v oddaji Tarča, a ji je poslanec NSi Janez Cigler Kralj brez olepševanja nalil čistega vina: “Afera je to, kar ste naredili z dolgotrajno oskrbo. To je afera največjih razsežnosti.”

In ima prav. Stranka Levica pod vodstvom ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca je avtorica ene največjih finančnih in socialnih prevar v samostojni Sloveniji. Od julija 2025 dalje vsem davkoplačevalcem na silo pobirajo obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo – denar “na zalogo”, za storitev, ki v praksi ne obstaja.

Sistem ne deluje, informacijskega sistema ni, izvajalcev in kadra primanjkuje, odločbe zamujajo, ljudje pa kljub plačilu ostajajo brez pomoči. Hkrati vsak dan nastaja nov minus v državni blagajni za nekaj, kar na terenu ne funkcionira.

Ko je Vrečko poudarila, da njihova stranka ni vpletena v nobeno afero, ji je dejal, da “na njenem mestu ne bi tako lahkotno opletal”, nato pa izpostavil konkreten primer: dva stanovalca v isti sobi doma za starejše plačujeta za enako storitev razliko tudi do 700 evrov. Novi uporabniki vstopajo po starem zakonu, stari po novem – nastala je popolna neenakost. Oskrba na domu še vedno ni v polnem obsegu, občine nimajo sklenjenih dovolj pogodb z izvajalci, kadra kronično primanjkuje. Ljudje, ki prispevek plačujejo vsak mesec, pomoči ne dobijo. To ni reforma. To je sistematično zavajanje in finančno izčrpavanje davkoplačevalcev.

Obljube na papirju, kaos v realnosti
Maljevac se je še lani hvalil, da “dolgotrajna oskrba že živi”, da so v sistem že vključeni tisoči, da bo informacijski sistem deloval “v prihodnjih tednih” in da bodo odločbe izdajane hitro. Jeseni 2025 je napovedoval prve odločbe, decembra polni zagon. Marca 2026 pa je ministrstvo tiho začelo postopek prekinitve pogodbe s podjetjem Žejn, ker sistema ni zagotovilo niti v podaljšanem roku. MMC RTV je poročal: “Ker informacijski sistem za odločbe še ni vzpostavljen, bo ministrstvo iskalo novega izvajalca.” Centri za socialno delo odločbe izdajajo ročno ali prek starega sistema Krpan – administrativni kaos, zamude in birokratski pekel.

Foto: AFP

Zakon o dolgotrajni oskrbi je Levica prodajala kot “največjo socialno reformo po osamosvojitvi”. V resnici gre za največjo finančno luknjo. V ZZZS je zaradi novega prispevka za storitve, ki jih praktično ni, nastal presežek v višini 140 milijonov evrov. Ta denar je bil vezan na enotni zakladniški račun države – v praksi za zagotavljanje likvidnosti proračuna, medtem ko se proračun poka po šivih zaradi drugih nenačrtovanih stroškov (zimski regres, dvig minimalne plače in podobnih predvolilnih ukrepov). Medijska tišina pred volitvami je bila očitna, le nekaj dni po njih pa so vladajoči priznali, da so projekcije močno podcenile zahtevnost oskrbe in število prevedenih oseb.

Državni sekretar Luka Omladič je na RTVS dejal: “Dejansko se je izkazalo, da so projekcije, na katerih je bil finančni načrt narejen, nekoliko podcenile tako zahtevnost oskrbe kot tudi število tistih, ki so bili dejansko prevedeni v dolgotrajno oskrbo. Zdaj pa seveda po treh mesecih prihajamo do realnih podatkov.”

Cena vzpostavitve sistema dolgotrajne oskrbe se je po 3 mesecih izkazala za precej višjo od pričakovane. Kaj je šlo narobe pri izračunih? Državni sekretar na Ministrstvu za dolgotrajno oskrbo Dr. Luka Omladič. pic.twitter.com/DeKSBSBLX1

— Odmevi (@TVOdmevi) March 31, 2026

Namesto da bi starejšim omogočili dostojno oskrbo na domu ali v instituciji, je Levica ustvarila birokratsko črno luknjo. Levica še vedno trdi, da “sistem živi”, analitiki in institucije pa opozarjajo na sistemske ovire, administrativno preobremenjenost in popolno odsotnost funkcionalnega informacijskega sistema. To ni napaka – to je afera. Afera, v kateri se pobira denar za nekaj, kar ne obstaja, hkrati pa se vsak dan ustvarja nov proračunski minus.

A.H.