Poročilo razkriva: Kanadčanka evtanazirana proti svoji volji

Iz Kanade prihaja vest, da je bila proti svoji volji evtanazirana starejša ženska. Do evtanazije je prišlo nekaj ur po tem, ko je mož zatrdil, da si je žena premislila, da ne želi več živeti, čeprav je pred tem evtanaziji odločno nasprotovala.

Kanadska zakonodaja o medicinski pomoči pri končanju življenja pacientom omogoča “nebolečo” smrt pod določenimi pogoji. Pacienti pogosto čakajo tedne, vendar se evtanazija lahko zgodi še isti dan, ko je vloga vložena, če je podana ocena, da je to medicinsko nujno.

Vendar je poročilo odbora, ki je zadolžen za pregled primerov smrti, ki so bile izvedene z medicinsko pomočjo v Ontariu, izrazilo zaskrbljenost, da so bila varovala spodkopana, kar je vodilo do vprašljivih smrti. V enem primeru je šlo za žensko v osemdesetih letih, imenovano gospo B, ki je imela zaplete po operaciji koronarnega obvoda. Njeno stanje se je močno poslabšalo in se je odločila za paliativno oskrbo, nato pa so jo iz bolnišnice poslali domov s paliativno podporo.

Prvemu ocenjevalcu dejala, da želi umakniti zahtevo

Ko se je njeno stanje slabšalo, je imel njen starejši mož težave z njeno oskrbo in to navkljub obiskom s strani medicinskih sester. “Ga. B je domnevno svoji družini izrazila željo, da predčasno konča življenje. Še isti dan se je na pristojne v njenem imenu obrnil njen mož”, je mogoče razbrati iz poročila. Ocenjevalcu pa je gospa po navedbah Daily Maila povedala, da želi umakniti svojo zahtevo, pri čemer se je sklicevala na osebne in verske vrednote ter prepričanja, namesto tega si je zaželela hospic oskrbo.

Mož jo je naslednje jutro odpeljal v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je pacientka stabilna, a da njen mož doživlja izgorelost zaradi negovanja žene. Paliativni zdravnik, zadolžen za gospo B, je zaradi moževe izgorelosti zaprosil za bolnišnično hospic oskrbo, vendar je bila prošnja hitro zavrnjena. Mož je pozneje istega dne zaprosil za nujno drugo oceno glede izvedbe evtanazije in pojavil se je drug ocenjevalec. Ta je ocenil, da je pacientka upravičena do nje, vendar je prvotni ocenjevalec, s katerim so stopili v stik v skladu s protokolom, ugovarjal tej oceni.

Prvi ocenjevalec je izrazil zaskrbljenost glede potrebe po “nujnosti”, vztrajal je, da je potrebno bolj celovito ocenjevanje zaradi obstoja možnosti, da bi na drastično spremembo stališča lahko vplivala izgorelost moža. Izražena je bila želja, da gospo še enkrat obišče, a je bila sprejeta odločitev, da bo še eno oceno podal kar tretji ocenjevalec. Ta se je strinjal z oceno drugega ocenjevalca in gospa B je bila še isti večer evtanazirana.

Foto: Pixabay

Kar nekaj članov odbora, ki je pregledal konkreten primer, je izrazilo zaskrbljenost glede načina obravnave primera gospe B. Kratek rok po njihovem ni omogočil raziskave vseh socialnih vidikov, okoliščin, ki so vodile do odločitve o predčasnem končanju življenja, in potrebe po oskrbi. Opozorjeno je bilo na vpliv, ki ga je imela zavrnitev hospic oskrbe in dodatnih možnosti oskrbe. Člani so bili zaskrbljeni, ker je bil zakonec gospe B glavna oseba, ki je zagovarjala in usmerjala dostop do evtanazije, in da je bilo malo dokumentacije, da je dejansko pacientka sama zahtevala le-to.

Sicer pa je bilo ocenjevanje glede upravičenosti do evtanazije opravljeno v prisotnosti njenega moža, kar je sprožilo dodatne pomisleke, da se je pacientka počutila pod pritiskom, da se mora strinjati z njim. Dr. Ramona Coelho, družinska zdravnica in članica odbora, je bila zelo kritična v primeru gospe B. “Poudarek bi moral biti na zagotavljanju ustrezne paliativne oskrbe in podpore za gospo B in njenega zakonca,” je izpostavila za konservativni think tank Macdonald-Laurier Institute.

Ž. N.