Kako počistiti s korupcijo?

Aktualna vlada je v svojih programskih smernicah dala poudarek vladavini prava in ničelni toleranci do korupcije, obljubili so normalizacijo Slovenije in vrnitev zaupanja v demokratične institucije. A kaj kmalu smo bili priča čiščenju janšistov iz policije in javne RTVS, skozi čas pa so se pričele nabirati afere, ki nezaupanje v institucije le še povečujejo in pri ljudeh le utrjujejo prepričanje v to, da pred zakonom nismo enaki, čeprav bi to morali biti.

Marsikomu se je že leta 2023 zazdelo, da vlada nima nič kaj dobre popotnice, da uresniči obljubljeno, ko je premier po zaslišanju nekdanje ministrice Tatjane Bobnar na seji preiskovalne komisije DZ-ja ravnodušno priznal, da ji je naročil čiščenje drugače mislečih na policiji. “Edina resnica, ki jo je povedala, je bila ta, da sva se maja, preden je bila imenovana, dogovorila, da ima eno samo nalogo, to je, da očisti policijo janšistov”, je namreč izjavil javno. “Že sama napoved tovrstnega početja bi moralo zaznati okoli 200 tožilcev, saj to v praksi pomeni kaznivo dejanje, kar pa se ni zgodilo”, je bil v zvezi z zadevo tedaj kritičen nekdanji minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak, ki je dal vedeti, da se česa takega v svoji 54-letni zgodovini dela in spremljanja dela policije ne spomni.

Tarča razkrila delovanje premierjevega tesnega političnega zaveznika Jankovića

Kdor si je v lanskem letu ogledal kakšno izmed oddaj Tarča, ga je lahko naravnost šokirala razkritja praks v krogu ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki velja za enega največjih političnih zaveznikov aktualnega premierja. Poročali so, da ljubljanska občina “deluje kot država v državi”, in razkrili, da iz zahteve za sodno preiskavo, ki jo je spisalo Specializirano državno tožilstvo, izhaja, da “deluje kot podaljšana roka upravne enote, institucije, ki bi po zakonu morala delovati pod okriljem ministrstva, predvsem pa neodvisno”. Kot glavna akterja so poleg župana izpostavili uradnika z Upravne enote Ljubljana Aleša Lotriča in njegovega nekdanjega šefa, nekdanjega načelnika ljubljanske upravne enote Bojana Babiča. Tarča pa je razkrila tudi obrise korupcijske mreže, ki je očitno nastala v primeru gradnje luksuznega gradbenega projekta Bellevue Living v Ljubljani.

Gradnja objekta Bellevue Living naj bi bila prepredena z nepravilnostmi (pročelje bi moralo biti drugačno, v najvišjem nadstropju ne bi smelo biti luksuznih dupleksov, sporna je velikost kompleksa, saj sosednjim stavbam odvzema preveč svetlobe). Zaradi številnih nepravilnosti v zvezi s projektom se seveda vsakomur postavi vprašanje, kako je mogoče, da je investitor Jascha Popović objekt končal navkljub številnim pritožbam sosedov in dejstvu, da je ministrstvo za prostor trikrat razveljavilo gradbeno dovoljenje. Po poročanju Tarče se je izkazalo, da je to očitno uspelo, ker je bil v zadevo vpleten sam župan, njegovi sodelavci, podkupljivi uradniki upravne enote Ljubljana, nekdanji rokometni reprezentant Zoran Lubej, nekdanja ministrica Gibanja Svoboda Sanja Ajanović Hovnik in nekdanji minister Uroš Brežan ter zaposleni na stranki. Dober odnos z županom je sicer priznal že sam investitor, o tem kakšna pa je bila podpora, pa je podrobneje razkril ravno dokument Specializiranega državnega tožilstva.

Župan Ljubljane Zoran Janković in predsednik vlade Robert Golob (Foto: BOBO)

Afer ne manjka

Namesto, da bi se premier, ki je v preteklosti dajal vedeti, da ima ničelno toleranco do korupcije, vsaj potegnil nazaj, če že ni zmogel kritične drže, ko so na plano prišli očitki korupcije zoper političnega zaveznika, se je ta županu pridružil na odru občinske zabave, nato pa so ga skupaj z njim videli celo na zajtrku v lokalu. Z oceno, da je državni vrh s tem pokazal krizo vrednot, se je strinjal marsikdo. Najbrž temu primerno ne preseneča število afer, ki se je pojavilo v času tega mandata. Spomnimo na nekatere. V letu 2023 je precej odmeval razpis za “krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij na področju aktivnih državljanskih pravic”, ki so ga objavili na ministrstvu za javno upravo pod vodstvom Sanje Ajanović Hovnik. Izkazalo se je namreč, da je bila med največjimi prejemniki sredstev nevladna organizacija, povezana s samo ministrico, ki se je pred tem soočala z afero z letalskimi vozovnicami (za njeno pot in pot še štirih uslužbenk na Visoki politični forum v New Yorku smo morali davkoplačevalci odšteti kar 33 tisoč evrov).

Priča smo bili netransparentnemu in nesmotrnemu nakupu 13.000 računalnikov za kar 6,5 milijonov evrov, ki se jih nikakor ni in ni dalo razdeliti v doglednem času, zaradi česar so skupni stroški narasli preko 7 milijonov evrov. Med aferami, ki jih je nemogoče pozabiti, je nedvomno afera Litijska, ko je Ministrstvo za pravosodje (takrat pod vodstvom Dominike Švarc Pipan iz vrst SD) konec decembra 2023 za 7,7 milijona evrov kupilo razpadajočo stavbo na Litijski cesti v Ljubljani za veliko višjo ceno, kot jo je zgolj štiri leta prej kupil obalni podjetnik Vežnaver. Kmalu se je izkazalo, da je bila že sama konfiguracija prostorov neprimerna za njihovo delo, kar pa je še posebej zmotilo, je bilo to, da se je sredstva za nakup stavbe zagotovilo kar iz proračunske rezerve. Ni pa za pozabiti niti na afero Spirit, ki se je sprožila po medijskih opozorilih, da bi skupno 20 milijonov evrov subvencij na razpisu za prestrukturiranje premogovniških regij šlo na račun podjetij (VonPharma SI in Vital QI), ki sta imeli leta 2023 skupaj 1,3 milijona evrov prihodkov in pet zaposlenih, obe pa je ustanovil poslovnež Tadej Von Horvath, v preteklosti član podmladka stranke SD. Premierja, ki je pred volitvami obljubljal, da bo odstopil, če se bo pri njem zaznalo kršitev integritete, pa sicer bremeni še afera Karigador, pri kateri je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) že v osnutku ugotovila nasprotje interesov zaradi brezplačnega dopustovanja pri podjetniku, ki je bil kasneje imenovan v nadzorne organe javnih zdravstvenih zavodov.

FOTO: Nova24TV

Podpredsednika največje opozicijske stranke SDS in nekdanjega ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa smo povprašali, kakšno je po njegovo stanje korupcije v času aktualne vlade. “Prepričan sem, da je stanje korupcije najslabše do zdaj oziroma, da je stopnja korupcije najvišja v obdobju samostojne države.” Sam meni, da je ne moremo primerjati z bivšim sistemom, ker so v partiji vseeno imeli neke določene zavore, da so tiste, ki so preveč kradli, omejili. “Zdaj pa je stanje korupcije brezsramno. Počnejo kar hočejo”, je navedel in izpostavil tri glavne stebre. Že dolgo je po njegovih besedah znano, da enega predstavlja zdravstvo. “Druga zelo pomembna zadeva, za katero se malo manj ve, ampak je tudi zelo akutna, je digitalizacija in vse kar je vezano na državno informatiko. Tretja pa je seveda gradbeništvo,” je pojasnil. V zvezi s časom, ko so delovali Zidar in njegova kompanija, ko se je govorilo o čisti lopati in pa boju zoper gradbene barone, pravi, da so bili tisti gradbeni baroni naravnost Karitas v primerjavi s tem kar počnejo sedaj.

Nekdanji notranji minister in podpredsednik SDS Aleš Hojs. (Foto: Bobo)

Na vprašanje, kako se bodo v novi vladi zoperstavili korupciji, je Hojs pojasnil, da so dovolj jasno napovedali, da ne rabimo pro forma komisij, ki izdajo neka načelna mnenja, kot je Komisija za preprečevanje korupcije, ampak bodo za to ustanovljeni posebni oddelki po vzoru tujih držav, kot recimo v Italiji Guardia di Finanza ali USKOK na Hrvaškem. “Ti modeli so znani,” pojasnjuje in dodaja, da bo po njegovem velika težava, tako kot je zdaj v nekaterih primerih, da potem ko policija nekaj preišče, nekaj ugotovi, se stvari za aktualno vlado in levo koalicijo čudno ustavljajo, bodisi na tožilstvu ali kasneje celo na sodiščih. Torej kot bolj problematičen ocenjuje ta drugi del, ko je potrebno preiti k samemu procesiranju zadeve.

S. K.