Ponekod tudi desetkrat višja omrežnina za namakalne sisteme

Ponekod po Sloveniji so se z novim sistemom obračunavanja soočili z zelo visokimi stroški omrežnine za namakalne sisteme. V Občini Gorišnica so tako zneski omrežnine v določenih primerih narasli tudi do desetkrat, je za STA povedal župan Borut Kolar. Posledično se zvišuje cena vode za namakanje, zato kmetje in občine pričakujejo spremembe.

Namakalne sisteme v občini Gorišnica ima v lasti in upravljanju občina, ki tako prejme tudi račune za porabljeno električno energijo in omrežnino. Strošek pa se nato v skladu z zakonom razdeli med uporabnike, torej kmete, je pojasnila Lea Žnidarič z Lesarove kmetije na Forminu, ki je uporabnica več namakalnih sistemov, tudi tistega v Moškanjcih.

Kot opozarjajo na občini, so se na posameznih sistemih – v občini imajo tri – stroški zvišali z 200 na 2000 evrov, drugod pa s petih evrov na 500 evrov. “Strošek, ki se nabere čez zimo, je lahko višji od celotne porabe električne energije za namakalno sezono,” je še povedal Kolar.

Posledično se kmetje soočajo z drastičnim povišanjem cene vode za namakanje, ki bi lahko poskočila s sedanjih 15 do 38 centov na kubični meter na približno en evro na kubični meter. To pa bi lahko pripeljalo do odločitve, da kmetje prenehajo z namakanjem, saj bi postalo ekonomsko nevzdržno, je opozoril župan.

Položaj je še posebej zahteven, ker nekaterih namakalnih sistemov med zimsko sezono, ko jih ne potrebujejo, ne morejo v celoti izklopiti. Medtem ko lahko starejše sisteme, kakršen je tisti v Forminu, izklopijo, mora sistem Moškanjci delovati neprekinjeno, to pa dodatno povečuje stroške.

Občine upravljavke so se po Kolarjevih besedah znašle v težavah tudi zato, ker zakonsko ne smejo neposredno finančno pomagati kmetom pri kritju stroškov. “Tudi če bi želeli pomagati, tega ne moremo,” je dejal.

Kmetje in občine zdaj iščejo načine, kako zmanjšati finančno breme. Predlagajo ukinitev omrežnine za neaktivne sisteme ter obračun stroškov glede na dejansko porabo električne energije. Pozivajo tudi k dialogu med občinami, Agencijo za energijo, Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije in ministrstvom za kmetijstvo, da bi našli ustrezno sistemsko rešitev, sta za STA še povedala Kolar in Žnidarič.

Eden od predlogov je tudi, da bi agencija za energijo preverila upravičenost visokih stroškov omrežnine v obdobjih, ko sistemi niso v uporabi. “Če se pogovarjamo o rešitvah – ugašanje sistema ne pride v poštev, izklapljanje sistema ne pride v poštev; treba je najti rešitev, dogovor z lastniki sistemov in z agencijo za energijo. Treba je preučiti, ali so ti stroški res upravičeni in kakšne so možnosti za njihovo zmanjšanje,” je dejala Žnidarič.

Kmetje in občine se zavzemajo za spremembe, ki bi omogočile bolj pravičen obračun stroškov in zmanjšale finančno obremenitev kmetov. Problem visokih stroškov namakanja ogroža kmetijsko pridelavo v regiji in zahteva nujno ukrepanje. Brez ustrezne rešitve bi lahko prišlo do zaprtja namakalnih sistemov, ki so bili financirani tudi z evropskimi in državnimi sredstvi, je še dejal Kolar.